Vigenjc o kroparski stavbni dediščini

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 14. februar 2011 / 06:00

Jubilejna deseta številka glasila Kovaškega muzeja v Kropi je ubrana na temo spomeniškovarstvene obravnave Krope. Ob predstavitvi še razstava o prenovah nekaterih fasad več sto let starih hiš.

Da slovenski kulturni praznik v Kropi s kulturnim dogodkom zaznamujejo v Kovaškem muzeju, je že večletna tradicija, ki se ji tudi letos niso izneverili. V torek so domačini do zadnjega kotička napolnili galerijski prostor v Klinarjevi hiši, kjer sicer domuje Kovaški muzej. Razlog je bila tokrat tudi predstavitev desete, jubilejne številke Vigenjca, glasila muzeja v Kropi. »Tudi deseta številka Vigenjca je eden od rezultatov dolgoletnega strokovnega dela v muzeju,« je uvodoma povedala Verena Štekar-Vidic, direktorica Muzejev radovljiške občine, katerih del je tudi Kovaški muzej: »Če so se z muzejsko dejavnostjo spočetka ljubiteljsko ukvarjali zavedni domačini, so ti zdaj dragoceni sodelavci profesionalnih muzealcev.«

Najnovejšo številko Vigenjca je uredila etnologinja in kulturna antropologinja Kaja Beton. »Tokrat ne gre za nekakšen povzetek preteklih številk. Nasprotno, tokratni Vigenjc je drugačen od prejšnjih devetih, v katerih smo predvsem predstavljali način življenja, gospodarstvo, kulturno in zgodovinsko podobo Krope in njene okolice. Zdaj predstavljamo tematiko spomeniškovarstvene obravnave Krope, ki je vedno bolj aktualna in s katero kraj živi še posebej od leta 1953 naprej, ko je bila Kropa, kot prvo naselje v Sloveniji, zaščitena kot kulturni spomenik,« je povedala Betonova in dodala, da so bile dodatna vzpodbuda za tako številko glasila obnove kroparskih hiš po vodni ujmi leta 2007. Takrat se je pokazala nujnost celotne enovite obnove kraja. Vigenjc je torej tokrat posvečen kroparski stavbni dediščini in njeni spomeniški zaščiti, večji del avtoric člankov v njem pa prihaja tudi s kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. »S tem želimo domačinom tudi razjasniti nekatere pojme o pomenu spomeniške zaščite Krope, kar mislim, da nam je avtorjem v celoti uspelo.«

Povezovalni člen med urednico muzeja in soavtoricami je bila Saša Roškar, ki je od lanske pomladi s strani kranjske enote ZVKD odgovorna konservatorka za Kropo. »Poleti sem najbolj »zagrizla« v delo na področju stavbne dediščine v Kropi, delali smo namreč na popoplavni sanaciji šestih fasad starih hiš, jih temeljito sondirali, in v vsaki hiši predstavili tisto plast ometa, ki je bila najstarejša, najbolj povedna. Lahko rečem, da so fasade obnovljene v historičnem duhu,« je povedala Roškarjeva, prepričana, da so tudi pri ljudeh dobili zaupanje, predvsem zato, ker so ti lahko dobili občutek, da so se raziskovalnega dela tokrat zelo temeljito lotili. Lastniki posameznih hiš so tako spoznali, kako zanimive so bile v preteklosti njihove hiše. »Najstarejša je tako imenovana Fovšaritnica s številko Kropa 28, kjer so našli poslikavo, ki naj bi bila narejena konec renesanse v drugi polovici 16. stoletja.«

Z Vigenjcem sovpada tudi tokratna razstava, ki so jo pripravile avtorice člankov, ki prihajajo s kranjske enote zavoda. Zadovoljstvo je ob sodelovanju Zavoda in muzeja izrazil tudi njegov direktor Miloš Ekar: »Kovaški muzej se lahko pohvali s tradicijo izhajanja glasila, kot je Vigenjc, tokrat pa me še posebej veseli, da smo svoje lahko prispevali tudi sodelavci z zavoda.«

»V desetih letih smo objavili kar 68 člankov, pri tem pa smo sodelovali z več kot 50 avtorji,« je dodala vodja Kovaškega muzeja kustodinja Saša Florjančič, ki je poudarila pomen sodelovanja domačinov, ki muzeju pomagajo tudi z donacijami različnega gradiva. Ob tej priložnosti so Roku in Jožetu Gašperšiču podelili tudi zahvalni listini za njuna prispevka, prvemu za bogat fotografski material, ki ga je predal muzeju, drugemu pa za skrbno avdio-vizualno dokumentiranje kulturnih dogodkov in različnih projektov, ki jih pripravljajo v muzeju. »V načrtu imamo še dve številki Vigenjca na temo življenja v Kropi v 20. stoletju. Prva bo izšla še letos.« Dogodek sta v glasbenem nastopu popestrila violinist Tomaž Pinter in kitarist Zoran Kaličanin, na koncu pa ga je začinil tudi »kriščov kopanče«, ki ga je pripravil muzejski sodelavec Jože Eržen.