Zdravje ni naprodaj

Za podeljevanje koncesij v prostorih zdravstvenih domov mora biti izražen javni interes in ne "barva oči ali las", pravijo v Gibanju za ohranitev javnega zdravstva.

Kranj - Ali je bila za slab odziv na okrogli mizi, ki jo je v četrtek pripravilo Gibanje za ohranitev javnega zdravstva v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj, kriva neobveščenost ali nezainteresiranost? Organizatorji so povedali, da so samo v stanovanjskih blokih obesili na oglasne deske 250 obvestil. Potemtakem ljudi ta tema res ne zanima kaj dosti?! Gibanje za ohranitev javnega zdravstva so ustanovili junija letos. »Gre za civilno pobudo različno mislečih ljudi, ki nas druži skrb za to, da ohranimo zdravstveni sistem, ki bo temeljil na solidarnosti in vzajemnosti. Vznemirilo nas je dejstvo, da gre trend v smeri komercializacije in privatizacije. Nismo v izrednih razmerah, da bi moralo priti do drastičnih sprememb, ki bi temeljile na debelini denarnice. Dognano je, da je zdravstveni dom ena najprimernejših oblik zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni, z velikim poudarkom na preventivi. O tej temi moramo govoriti in razmišljati vsi, ne da to počne le peščica ljudi. Le tako bomo dosegli socialni dialog,« je povedala Nevenka Lekše, članica gibanja.

V gibanju so v nekaj mesecih zbrali več kot 44 tisoč podpisov podobno mislečih, zbiranje še nadaljujejo. »Naše skupne cilje želimo kot glas ljudstva predstaviti ministru za zdravje in predsedniku vlade,« je povedala Lekšetova in nadaljevala: »V Sloveniji je na voljo cepivo, ki preprečuje raka na materničnem vratu, torej bolezen, ki povzroča visoko smrtnost. Ampak cepivo morate drago plačati, kaj je to samo privilegij bogatejših?!« Za podeljevanje koncesij v prostorih zdravstvenih domov mora biti izražen javni interes in ne »barva oči ali las«, so še prepričani v gibanju. »Nič nimamo proti koncesionarjem, ampak treba je vzpostaviti sistem, ki bo imel učinkovit strokovni, finančni in pravni nadzor,« je povedala Anka Tominšek iz Zveze društev upokojencev Slovenije, Lekšetova pa je ponazorila s primerom, kako nekateri koncesionarji v javnih zdravstvenih domovih plačujejo neprofitne najemnine, in dodala: »Poleg tega prvo zdravstveno asistenco pogosto zaračunajo dvakrat. Prvič prek obveznega zdravstvenega zavarovanja, drugič pa izstavijo še račun ob prvem obisku.«

Konkretnih izkušenj in kritik je bilo na srečanju še precej. »Ko v Ameriki pride pacient k zdravniku, najprej pogledajo, koliko denarja ima na zdravstveni polici. To se pri nas ne sme zgoditi, saj vendar želimo imeti zdrave ljudi, ki bodo soustvarjali in živeli v blaginji. Čim prej si moramo izboriti tudi Zakon o pacientovih pravicah,« je zaključila Lekšetova.