DeSUS ni poreden otrok koalicije

Čeprav je stranka DeSUS videti kot poreden otrok koalicijske družine, pa jo ta vendarle potrebuje. Tudi njena priljubljenost v javnosti raste, enako njenemu predsedniku, čigar javni podobi ne škoduje niti njegovo nasprotovanje pokojninski reformi, niti sodni proces, ki ta čas poteka zoper njega zaradi nakupa patrij, ko je bil še obrambni minister. Nasprotno.

Kako ocenjujete zadnji dogodek v vladi, ko predsednik Pahor ni predlagal razrešitve finančnega ministra Križaniča na poziv računskega sodišča, medtem ko je enak poziv lani odnesel vas s položaja ministra za okolje?

»Poziv računskega sodišča ocenjujem kot politično motivirano dejanje. Iz svojih desetletnih izkušenj v vladah lahko trdim, da takšno revizijsko poročilo lahko računsko sodišče po političnem ključu izdela tako rekoč za vsakega ministra. Nenavadno je, da je ravno v tem trenutku padla pobuda za razrešitev ministra za finance, saj je imela koalicija dosti notranjih težav, poziv pa je te še intenziviral. Treba se je zavedati, da je minister za finance druga najpomembnejša oseba v vladi in jo tak pretres lahko dodobra zamaje.«

Je šlo tudi v vašem primeru za politično motiviran poziv?

»Tudi v mojem primeru se je videlo, da računsko sodišče uporablja politične kriterije. Ko je lani padla odločitev, da ni dobro, da sem še naprej v vladi, so najprej pripravili famozen obtožni predlog za nevestno delo v službi v zvezi z nakupom patrij, kar pa je bil očitno premalo prepričljiv razlog za mojo razrešitev, zlasti še, ker se je vedelo že ob sestavi Pahorjeve vlade, da nad menoj visi senca s patrio. Zato je bil zelo priročen poziv računskega sodišča in tako sem »odletel zaradi kant«. V primerjavi z današnjo odločitvijo predsednika vlade, ki je ministra Križaniča obdržal in mu dal možnost v poročilu pojasniti, kaj je bilo narobe, je meni premier takoj po tiskovni konferenci predsednika računskega sodišča dejal, da on spoštuje visoke standarde in bo predlagal mojo razrešitev. Takrat sva bila dogovorjena, da bi hkrati vložila ustavno presojo, ki bi pokazala, ali ima računsko sodišče v našem ustavnem redu res taka pooblastila. Menim namreč, da predsednik računskega sodišča na podlagi takšnih kompetenc lahko postane najmočnejša politična osebnost v državi. V primeru ministra Križaniča sem podprl odločitev predsednika vlade, hkrati ponovil, naj vseeno vložijo ustavno presojo, in tudi povedal, da ima predsednik vlade dvojna merila.«

Vašo stranko kot porednega otrok te koalicijske družine nenehno izganjajo iz nje, ker nasprotujete pomembnim zakonom in reformam. Kljub temu ji priljubljenost raste, enako vam osebno, ki sodite med najbolj priljubljene politične osebnosti, lani ste celo prejeli naziv Politični obraz leta. Kako pojasnjujete to dvojnost?

»Stranko DeSUS se res želi prikazati kot porednega otroka, kar izhaja iz našega specifičnega položaja. V vseh vladah, levih ali desnih, so težave s stranko DeSUS. Ne pripadamo ne levemu ne desnemu bloku, pač pa smo klasična socialna stranka s poudarkom na vprašanjih starejših, upokojencev, torej v dvomilijonski državi zastopamo interes 560 tisoč ljudi. Ker nismo stranka kapitala, smo pri določenih odločitvah moteči. V Janševi vladi smo zagrozili z odhodom iz koalicije, ko je šlo za nameravano prodajo Telekoma. Tu so bili v ozadju predvsem kapitalski interesi, nam pa se je zdelo neupravičeno, da bi ob takratni visoki gospodarski rasti prodajali domačo srebrnino. DeSUS vedno trči v neke kapitalske lobistične interese, tudi v sedanji, Pahorjevi vladi. Nikoli se ne spuščamo v polemike, kdo bo denimo vodil NLB ali kako bo s TEŠ 6, kjer spopad med SD in Zares ogroža delovanje koalicije. Ko stranka DeSUS zgolj sledi uresničevanju svojega programa, pa nenehno kažejo s prstom na nas. Tako je sedaj denimo pri pokojninski reformi. Prednost naše stranke je tudi v tem, ker nismo v nobenem omrežju ali lobiju, ljudje nas vidijo kot stranko, ki ni tajkunizirana, podpora nam raste tudi zato, ker ljudje sicer izgubljajo zaupanje v stranke, povezane z nečednimi posli. Tak odnos do naše stranke se je pokazal tudi na lokalnih volitvah, kjer smo dosegli 10 odstotkov. Tudi na Gorenjskem smo zelo močni.«

Kje je srž vašega nasprotovanja pokojninski reformi?

»Ne moremo se strinjati z reformo, ki bi bistveno poslabšala položaj upokojencev. Pokojninske reforme nismo podprli zaradi intervencijskega zakona, ker so z njim praktično zamrznili pokojnine. To za upokojence pomeni hud udarec, saj bodo s povprečne plače še bolj ušle povprečnim pokojninam. V 90. letih je bila povprečna pokojnina 80 odstotkov plače, trenutno je padla na 63 odstotkov, naši izračuni pa kažejo, da bodo ob četrtinskem usklajevanju v odnosu do plač padle pod 60 odstotkov. Prepričan sem, da bo interventni zakon potreben tudi v letu 2012, 13 in 14, ker makroekonomski kazalci kažejo, da še ne bomo izšli iz krize in da bo treba z interventnim zakonom še naprej obvladovati javne finance in primanjkljaj. Zato smo mi predlagali polovično usklajevanje pokojnin, kar je veljalo že v letu 2010 in so bili upokojenci prvi, ki so prispevali k razreševanju javnih financ.«

Pri sami pokojninski reformi pa ste nasprotovali formuli usklajevanja pokojnin s plačami?

»Pri pokojninski reformi smo bili dogovorjeni za formulo usklajevanja 70:30 (70 z rastjo plač in 30 z rastjo življenjskih stroškov), vendar nismo uspeli in po predlogu zakona je ta formula 60:40. In ne samo to, niti ena pripomba stranke DeSUS na predlagani pokojninski zakon ni bila upoštevana. Zato je nismo podprli, niti ne interventnega zakona niti proračuna. Predsednik vlade je dejal, da ima vsaka koalicijska partnerica pravico do svojih stališč in odločitev in zaradi tega ne misli vreči DeSUSa iz vlade. Je pa to problematizirala stranka Zares, zaradi tega je bil spopad med menoj in predsednikom stranke Zares, a smo na koalicijskem vrhu te strasti umirili. Če bi DeSUS v tem trenutku zapustil vlado, bi bila ta manjšinska in ne bi imela dovolj glasov za sprejemanje najbolj kočljivih odločitev. Ko me sprašujejo, zakaj pa potem ste v koaliciji, če stalno grozite z izstopom, pravim, da ravno zaradi te odgovornosti. Mi sami ne mislimo zapustiti koalicije, če nas bodo vrgli ven, bodo pa morali prevzeti odgovornost in bo morala pač manjšinska vlada opraviti, kar ima še za opraviti do konca mandata.«.

Kakšna bo v prihodnje vaša drža v zvezi s pokojninsko zakonodajo?

»Če bo ustavno sodišče ocenilo, da bo imel referendum škodljive posledice za državo in ga ne bo dopustilo, bo zakon stopil v veljavo 1. julija. Prihodnje leto bodo parlamentarne volitve in takrat bo DeSUS svojo udeležbo v prihodnji koaliciji pogojeval s tem, da se pokojninska zakonodaja popravi v smislu, da bo bolj prijazna za upokojence. Če pa referendum bo, sem prepričan, da bodo ljudje glasovali proti pokojninski reformi in v tem primeru vlada eno leto ne sme nič storiti. In spet bomo v letu 2012 in bo ta reforma ena od pomembnih točk pri sestavljanju vlade. DeSUS bo zraven, če bodo naši predlogi upoštevani, sicer bomo v opoziciji. Če referendum bo, bomo tudi v referendumski kampanji zagovarjali svoje argumente, ker menimo, da je ta reforma slaba za upokojence. Zavedam pa se, da bo to znova zaostrilo odnose v koaliciji.«

Kje vidite razloge za svojo vse večjo osebno priljubljenost?

»To je v največji meri posledica mojega dela na terenu, najbrž pa tudi zato, ker nisem bil vzgojen za politika, kakor so bili denimo Janša, Pahor, Golobič, ki so začeli že kot mladinski funkcionarji. Imam drugačen način razmišljanja in koristi mi tudi izkušnja iz obdobja mojega odraščanja v Belgiji, kjer je kapitalizem drugačen od našega, razvit, ljudem prijazen, omogoča socialno varnost. Tam je nemogoče, da bi se zgodilo kaj takega, kot se je denimo v Vegradu, kjer so delavci več mesecev delali brez plač. Če tam delodajalec nekajkrat ne da plače, gre podjetje v likvidacijo, poplačajo se terjatve, tak delodajalec pa nikdar več ne dobi licence za kako početje, to pomeni tudi osebni stečaj. Pri nas je filozofija žal drugačna.«

Beremo, da se v prihodnje vidite kot poslanec? Kako to, saj vam na zadnjih parlamentarnih volitvah ni uspelo?

»Na volitvah 2008 sem dosegel četrti najboljši rezultat v stranki, skoraj 2000 glasov, medtem ko so nekateri poslanci prišli v parlament z zgolj 700 glasovi. Ta volilni sistem je pač nepredvidljiv. Takrat mi je sicer bolj šlo za rezultat stranke, ki je dosegla presenetljivih 7 odstotkov in postala četrta najmočnejša stranka. Naš cilj na prihodnjih volitvah je tretje mesto med političnimi strankami in 10 odstotkov. Na volitvah 2012 pa bom bolj pazljiv, v katerem volilnem okraju bom kandidiral. Želje, da bi bil še kdaj minister, pa nimam več. To je trd posel, ves čas kritiziran, čeprav se ministri in predsednik vlade ves čas trudijo po svojih najboljših močeh. Deset let je bilo zadosti, ampak pravijo, da se zarečenega kruha največ poje. Če bo politična situacija terjala, da moram biti v vladi, seveda bom, vendar menim, naj imajo tu priložnost mlajši.«