Priložnost za težje zaposljive

Z željo ustvariti delovna mesta težko zaposljivim invalidom s podeželja v lokalnem okolju so v Komendi ustanovili zavod Grunt. Njegovi zaposleni opravljajo različna dela na kmetiji Zadrgal.

Komenda – Ko smo v sredo zjutraj prišli na Kmetijo Zadrgal, po domače k Malenšku, v Komendo, sta Gašper Ravnikar in Martin Lunar že končala svoje delo v hlevu, Simona Trtnik in Mojca Firšt pa sta ravno čistili paprike. Omenjeni štirje, stari od 21 do 38 let, so del sedemčlanskega kolektiva Zavoda za socialno podjetništvo na podeželju Grunt, ki sta ga z željo omogočiti zaposlovanje težje zaposljivih invalidov junija lani ustanovila specialni pedagog Peter Svetina in gospodar Malenškove kmetije Matija Zadrgal.

»Naš osnovni cilj je zaposlovati ljudi, ki imajo zmanjšane delovne zmožnosti, in jim v domačem okolju zagotoviti delo, ki ga že poznajo in so ga sposobni opravljati,« je poudaril Svetina, ki se že vse življenje ukvarja z usposabljanjem in zaposlovanjem invalidov. Po ustanovitvi Grunta je zavod za zaposlovanje k njim na usposabljanje napotil nekaj oseb, ki so jih po prvem juniju letos, ko so dobili status zaposlitvenega centra, lahko tudi zaposlili. Grunt ima tako danes zaposlenih pet invalidov na zaščitenih delovnih mestih ter strokovna sodelavca: bodočega gospodarja Simona Zadrgala, ki 'pokriva' kmetijsko stroko, in že omenjenega specialnega pedagoga Svetino, ki je tudi strokovni direktor Grunta.

Dela je vedno dovolj

Poslovni odnos med zavodom in kmetijo je popolnoma jasen, pojasnjuje Svetina: »Mi odkupimo pridelek, ga predelamo, zapakiramo in prodamo. Sredstva si zagotavljamo tudi z opravljenimi storitvami, ki jih kmetija plača.« Ministrstvo za delo sicer sofinancira plačo strokovnega delavca in del delovanja, invalidom pa iz javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada pripada subvencija plače za razliko med njihovo delovno zmožnostjo in minimalno plačo. »Prav tako imamo zaradi zaposlovanja invalidov 'odstopljene' davke in prispevke,« je še pristavil Svetina.

Zaposleni v Gruntu med 7. in 15. uro na kmetiji Zadrgal opravljajo različna dela v gospodarskih poslopjih, na poljih in travnikih ter čistijo in predelujejo kmetijske pridelke – v marmelade, sokove, vloženo sadje in zelenjavo, mlečne izdelke, mlečne in mesne izdelke, testenine, piškote … »Za tistega, ki ga vidi, je dela vedno neomejeno,« pravi gospodar kmetije, usmerjene v prirejo mleka. Imajo 65 krav molznic pretežno lisaste pasme in še približno toliko plemenskih telic. »Na leto pridelamo okoli 500 tisoč litrov mleka, mlečnost se izboljšuje, letos smo jo povečali za 18 odstotkov,« se pohvali Zadrgal. A situacija v kmetijstvu je ta čas vse prej kot rožnata. »Odkupna cena mleka je 28 centov na liter, tudi odkupne cene krompirja in ostalih pridelkov so izredno nizke. Zahvaljujoč zavodu dobimo surovino plačano po nekoliko boljših pogojih, kar kmetiji omogoča normalno preživetje,« je poudaril gospodar. Ker zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje na tem območju možnosti za širitev kmetije ni, so vrsto let razmišljali o dopolnilni dejavnosti, nato pa združili moči s Svetino in prišli do zaposlitvenega centra, s katerim so petim invalidom omogočili delo in ekonomsko neodvisnost.

Veselje ob prvi plači

»Veselje ob prvi plači je bilo nepopisno,« pove Mojca Firšt, mamica dveh otrok, ki ima od rojstva prikrajšano nogo in tako nosi opornico. Na Gruntu je našla svojo prvo zaposlitev. »Najraje delam zunaj, z rožami in na vrtu, sicer mi pa nobeno opravilo ni težko,« je še dejala. Simona Trtnik ima za seboj že 18 let delovne dobe; delala je kot kuharica, nakar je leta 2007 zbolela za rakom na dojki. »Po terapijah mi je onkolog predlagal prekvalifikacijo, ker svojega poklica ne bi mogla več opravljati. Naredila sem ekonomsko šolo, a brez izkušenj je zaposlitev težko dobiti,« se spominja. Na kmetiji Zadrgal se, pravi, odlično počuti, najbližja so ji gospodinjska dela, rada pomaga tudi na vrtu in polju.

V nadaljevanju si najprej želijo izboljšati delovne pogoje, je napovedal Zadrgal. V gospodarskem poslopju načrtujejo mlečno predelovalnico, saj si dolgoročno želijo predelati 500 litrov mleka na dan, in pakirnico, ob cesti brunarico za prodajo izdelkov, urediti si želijo tudi center za socialno ekonomijo na podeželju.

Dodatno zaposlovanje je odvisno predvsem od prihodkov, pridobljenih na trgu, pravi Svetina: »Najprej moramo okrepiti podjetje in stabilizirati dejavnost, da bodo zaposleni imeli varna in trajna delovna mesta. Sicer pa nenehno spodbujamo sposobnosti zaposlenih, saj upamo, da se bodo nekega dne lahko zaposlili v rednem delovnem okolju.« Čeprav od okoli 70 socialnih podjetij v Sloveniji ta čas delujejo le štiri, pa Svetina v uspeh Grunta ne dvomi, ker da so ga zagnali na realnih temeljih brez pomoči evropskih sredstev, na katera se mnoga podjetja preveč zanašajo.