Anton je bil štirideset let kuhar v Osnovni šoli Predoslje, zdaj, ko je upokojen, se s pomočjo sinov ukvarja s pridelavo in predelavo konoplje (na sliki s ponudbo konopljinih izdelkov).

Pr' Šmajd pridelujejo industrijsko konopljo

Na kmetiji Pr' Šmajd v Predosljah pridelujejo industrijsko konopljo. Iz semena stiskajo konopljino olje, pripravljajo konopljine beljakovine in vlaknine ter konopljin čaj.

Predoslje – Na kmetiji, ki obsega 3,5 hektarja kmetijskih zemljišč in gozdov, so se v preteklosti ukvarjali z živinorejo, še zlasti s prirejo mleka, pred dvema letoma pa so rejo opustili in se usmerili v pridelovanje industrijske konoplje. Kot je povedal Anton Korenjak, ki skrbi za kmetijo, sta pobudo za to dala sinova Ambrož in Boštjan. V okviru kmetije so registrirali dopolnilno dejavnost in izpolnili vse druge zahteve za pridelavo in predelavo. Prvič so konopljo posejali lani na površini tri hektarje, v enakem obsegu tudi letos. »Seme mora biti certificirano, kupimo ga lahko le pri akreditiranih uvoznikih. Od treh sort, ki smo jih doslej preizkusili, se nam zdi najboljša sorta finola, ki je zlasti primerna za predelavo semena v olje. Sejemo jo na začetku maja in žanjemo ob koncu avgusta, za žetev uporabljamo klasični žitni kombajn. Pridelek znaša od šeststo do tisoč kilogramov na hektar,« pravi Anton in pojasni tudi ves nadaljnji postopek: »Po žetvi seme najprej na grobo očistimo, nato ga sušimo v sušilnici, potlej pa ga še enkrat bolj na fino očistimo. Seme je s tem pripravljeno za skladiščenje in za predelavo.«

Na kmetiji iz semena stiskajo predvsem olje, pri tem kot stranski produkt nastanejo tudi tropine, ki jih predelajo v beljakovine in vlaknine. Mlade vršičke konoplje ročno nabirajo za konopljin čaj. Pri naravni filtraciji nastane gošča, to je mešanica olja ter konopljinih vlaken in beljakovin, ki se uporablja za dodatek k »smutijem«. Slama je uporabna za nastilj v hlevih in za izolacijo v gradbeništvu, z dodajanjem žaganja med vlakna nameravajo izdelati brikete za kurjavo, poskusno so pred nekaj dnevi izdelali zidak iz konopljinega betona – mešanice apna, cementa, vode in konopljine slame. »Pri nas imamo tudi kokoši, trenutno jih je štirinajst. Odkar jim v krmo dodajamo tudi konopljine beljakovine in vlaknine, nesejo večja jajca, ki vsebujejo za zdravje koristne maščobne kisline omega 3 in omega 6,« pravi Anton in doda, da želijo v prihodnje konopljin čaj izvažati tudi v tujino in iz vršičkov konoplje s postopkom ekstrakcije pridobivati tudi olja CBD, ki imajo številne zdravilne učinke, a morajo vsebovati manj kot 0,2 odstotka psihoaktivne snovi THC. Uvažanje in prodajanje teh olj je v Sloveniji dovoljeno, ne pa tudi predelava, zato se o tem že dogovarjajo z enim od čeških podjetij. Da bi bile njive, na katerih pridelujejo konopljo, bolje izkoriščene, bodo po žetvi na isti njivi posejali še ajdo ali kakšno drugo poljščino; v primeru, da bodo izdelke iz konoplje lahko tudi prodali, pa bodo za pridelovanje najeli še dodatna zemljišča. Na kmetiji sicer že zadnjih devet let ne gnojijo z mineralnimi gnojili, zdaj pa so tudi formalno začeli postopek za preusmeritev iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje. Izdelke iz konoplje prodajajo doma na kmetiji, v trgovini Biotehniškega centra Naklo ter v nekaterih zadružnih trgovinah na Gorenjskem, pred kratkim so dobili dovoljenje še za prodajo na ljubljanski tržnici.

Med potrošniki je za izdelke iz konoplje zaradi njihovih ugodnih zdravilnih učinkov in dobrih hranilnih lastnosti vse več zanimanja, ugotavlja Anton in nam v dokaz prinese »papirje«, na katerih piše, da konopljino olje pozitivno vpliva na zdravljenje nekaterih kožnih bolezni, sladkorne bolezni, osteoporoze, bolezni srca in ožilja ... Konopljin čaj krepi ožilje, srce in imunski sistem, konopljina moka je bogata z zdravimi nenasičenimi maščobnimi kislinami in ne vsebuje glutena. Konopljina semena so eden najbogatejših virov beljakovin, vsebujejo kalcij in železo …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / petek, 7. marec 2008 / 07:00

Nisem si želela poklicne kariere

Zofija Roblek iz Bašlja sodi med ženske, ki se niso odločile za poklicno kariero, pač pa je ostala doma. Ima pet otrok: Roka (18), Luka (17), Lucijo (13), Urbana (9) in Jana (5), z možem Slavkom pa vo...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / / 11:08

Mrtvi nas zavezujejo k miru

Na vojaškem pokopališču in pri kapelici v dolini Zajzera v Kanalski dolini v Italiji so se v nedeljo Italijani, Avstrijci in Slovenci poklonili padlim v prvi svetovni vojni.

Škofja Loka / / 11:06

Občutljivi na okoljska vprašanja

Škofjeloški svetniki so podprli izjavo o finančnem jamstvu in o odgovornosti za zagotavljanje izvirnih nalog občine, povezane z odlagališčem odpadkov v Dragi. Več svetniških pobud o okoljskih temah.

Šenčur / / 11:05

Športni park Milje v občinskem upravljanju

Šenčur – Aprila letos je Občina Šenčur dobila v last 2300 kvadratnih metrov zemljišč na območju športnega parka Milje. Začel se je postopek za sprejem občinskega podrobnega prostorskega na...

Nasveti / / 10:55

O srečnem zakonu, IV.

Poglejmo, kaj lahko še postorimo, da nam bo drugače v našem vsakdanjiku.

Kultura / / 10:54

Kranjčani na Koroškem

Šentjanž na Koroškem – V rožanskem Šentjanžu/St. Johannu je tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo v soboto priredilo že 15. Tamburaški festival. Med sedmimi tamburaškimi skupinami je bil tudi leto...