Anton je bil štirideset let kuhar v Osnovni šoli Predoslje, zdaj, ko je upokojen, se s pomočjo sinov ukvarja s pridelavo in predelavo konoplje (na sliki s ponudbo konopljinih izdelkov).

Pr' Šmajd pridelujejo industrijsko konopljo

Na kmetiji Pr' Šmajd v Predosljah pridelujejo industrijsko konopljo. Iz semena stiskajo konopljino olje, pripravljajo konopljine beljakovine in vlaknine ter konopljin čaj.

Predoslje – Na kmetiji, ki obsega 3,5 hektarja kmetijskih zemljišč in gozdov, so se v preteklosti ukvarjali z živinorejo, še zlasti s prirejo mleka, pred dvema letoma pa so rejo opustili in se usmerili v pridelovanje industrijske konoplje. Kot je povedal Anton Korenjak, ki skrbi za kmetijo, sta pobudo za to dala sinova Ambrož in Boštjan. V okviru kmetije so registrirali dopolnilno dejavnost in izpolnili vse druge zahteve za pridelavo in predelavo. Prvič so konopljo posejali lani na površini tri hektarje, v enakem obsegu tudi letos. »Seme mora biti certificirano, kupimo ga lahko le pri akreditiranih uvoznikih. Od treh sort, ki smo jih doslej preizkusili, se nam zdi najboljša sorta finola, ki je zlasti primerna za predelavo semena v olje. Sejemo jo na začetku maja in žanjemo ob koncu avgusta, za žetev uporabljamo klasični žitni kombajn. Pridelek znaša od šeststo do tisoč kilogramov na hektar,« pravi Anton in pojasni tudi ves nadaljnji postopek: »Po žetvi seme najprej na grobo očistimo, nato ga sušimo v sušilnici, potlej pa ga še enkrat bolj na fino očistimo. Seme je s tem pripravljeno za skladiščenje in za predelavo.«

Na kmetiji iz semena stiskajo predvsem olje, pri tem kot stranski produkt nastanejo tudi tropine, ki jih predelajo v beljakovine in vlaknine. Mlade vršičke konoplje ročno nabirajo za konopljin čaj. Pri naravni filtraciji nastane gošča, to je mešanica olja ter konopljinih vlaken in beljakovin, ki se uporablja za dodatek k »smutijem«. Slama je uporabna za nastilj v hlevih in za izolacijo v gradbeništvu, z dodajanjem žaganja med vlakna nameravajo izdelati brikete za kurjavo, poskusno so pred nekaj dnevi izdelali zidak iz konopljinega betona – mešanice apna, cementa, vode in konopljine slame. »Pri nas imamo tudi kokoši, trenutno jih je štirinajst. Odkar jim v krmo dodajamo tudi konopljine beljakovine in vlaknine, nesejo večja jajca, ki vsebujejo za zdravje koristne maščobne kisline omega 3 in omega 6,« pravi Anton in doda, da želijo v prihodnje konopljin čaj izvažati tudi v tujino in iz vršičkov konoplje s postopkom ekstrakcije pridobivati tudi olja CBD, ki imajo številne zdravilne učinke, a morajo vsebovati manj kot 0,2 odstotka psihoaktivne snovi THC. Uvažanje in prodajanje teh olj je v Sloveniji dovoljeno, ne pa tudi predelava, zato se o tem že dogovarjajo z enim od čeških podjetij. Da bi bile njive, na katerih pridelujejo konopljo, bolje izkoriščene, bodo po žetvi na isti njivi posejali še ajdo ali kakšno drugo poljščino; v primeru, da bodo izdelke iz konoplje lahko tudi prodali, pa bodo za pridelovanje najeli še dodatna zemljišča. Na kmetiji sicer že zadnjih devet let ne gnojijo z mineralnimi gnojili, zdaj pa so tudi formalno začeli postopek za preusmeritev iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje. Izdelke iz konoplje prodajajo doma na kmetiji, v trgovini Biotehniškega centra Naklo ter v nekaterih zadružnih trgovinah na Gorenjskem, pred kratkim so dobili dovoljenje še za prodajo na ljubljanski tržnici.

Med potrošniki je za izdelke iz konoplje zaradi njihovih ugodnih zdravilnih učinkov in dobrih hranilnih lastnosti vse več zanimanja, ugotavlja Anton in nam v dokaz prinese »papirje«, na katerih piše, da konopljino olje pozitivno vpliva na zdravljenje nekaterih kožnih bolezni, sladkorne bolezni, osteoporoze, bolezni srca in ožilja ... Konopljin čaj krepi ožilje, srce in imunski sistem, konopljina moka je bogata z zdravimi nenasičenimi maščobnimi kislinami in ne vsebuje glutena. Konopljina semena so eden najbogatejših virov beljakovin, vsebujejo kalcij in železo …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / četrtek, 4. marec 2010 / 07:00

Huda nesreča, ki je ni bilo

Pogoste so goljufije v kombinaciji s prometno nezgodo, kjer se pojavljajo polna vozila potnikov, poškodbe vozil pa so v nesorazmerju z domnevnimi telesnimi poškodbami. Tako v večini primerov na v...

Objavljeno na isti dan


Kronika / četrtek, 25. januar 2024 / 18:30

Sodišče odločilo enako

V Kranju so vnovič sodili Kranjčanu Borisu Makariću, ki je v stanju neprištevnosti huje poškodoval naključno mimoidočega, kasneje pa pri opravljanju uradnega dejanja oviral policiste specialne enote.

Gospodarstvo / četrtek, 25. januar 2024 / 18:29

Odkupna cena mleka spet malo višja

Kranj – Po podatkih agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja so mlekarne novembra lani za mleko, dostavljeno v mlekarno ter s 3,7 odstotka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin, plačale v povpr...

Gospodarstvo / četrtek, 25. januar 2024 / 18:29

S pobočja Vitranca spravlja les tudi s cepinom

Janez Kramar iz Podkorena, dobitnik priznanja za najbolj skrbnega lastnika gozda, navkljub vsej gozdarski mehanizaciji v najbolj strmih gozdovih na pobočju Vitranca nima druge izbire, kot da les s cep...

Rekreacija / četrtek, 25. januar 2024 / 18:27

Deviška idila

Vošca (1734 m n. m.) – Zimska pravljica v svetu Zahodnih Karavank. Vrh je pozimi priljubljen turnosmučarski cilj, vzpon s krpljami pa močno olajša napredovanje, če smo »pešaki«.

Kultura / četrtek, 25. januar 2024 / 18:22

Nejč Slapar, slikar (1945–2024)

Umrl je Nejč, je v kratek SMS zapisal eden njegovih številnih prijateljev iz likovnih vrst, s katerim sta bila na prvo ponovoletno sredo dogovorjena, da se vidita in si zaželita vse dobro...