Mladim pomagati z obrobja

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Radovljica / ponedeljek, 4. julij 2016 / 12:04

Mladi v različnih lokalnih skupnostih imajo različne potrebe, ki jim je treba prilagoditi oblike mladinske politike. Vsi potrebujejo več pozornosti in možnosti za uresničevanje svojih idej in vizij, so poudarili na srečanju predstavnikov mladih in lokalnih skupnosti, ki ga je za območje Gorenjske nedavno organiziral Mladinski svet Slovenije.

Radovljica – V radovljiškem mladinskem centru KamRa so minuli teden organizirali dobro obiskano delavnico angleščine z naravnimi govorci iz Amerike. Lansko jesen ustanovljeni center se je v letu dni delovanja izkazal za kraj, kamor mladi radi in pogosto prihajajo, saj jim omogoča različne načine druženja, spodbuja participacijo, prostovoljne aktivnosti in neformalno izobraževanje ter tako prispeva k njihovi socialni povezanosti in družbeni integraciji. Občina Radovljica je njegovo delovanje podprla še s strategijo za mlade in ustvarila dobre osnovne pogoje za krepitev mladinskega sektorja.

O tem, kako mladim, ki so kot skupina pogosto potisnjeni na rob družbe, omogočiti več sodelovanja, so govorili tudi udeleženci srečanja Rastimo skupaj, ki ga je Mladinski svet Slovenije za območje Gorenjske organiziral prav v Radovljici. Na srečanju je poleg predstavnikov mladih in lokalnih skupnosti sodeloval tudi direktor Urada za mladino, dr. Peter Debeljak. »Morda je bilo srečanje na Gorenjskem v primerjavi z drugimi po Sloveniji manj kritično, a je zanimivo, da je bilo med mladimi in lokalnimi skupnostmi zaznati več pripravljenosti za sodelovanje kot drugje. Gorenjska regija v smislu organiziranosti na tem področju prav gotovo ni med močnejšimi regijami, tudi klime za razvoj mladinskega dela in mladinskih politik je marsikje več, a je morda prav zato pretok informacij med posameznimi lokalnimi skupnostmi pri vas zelo povečan,« je ocenil Debeljak.

Poudaril je, da so potrebe mladih po različnih okoljih različne. »Nekateri potrebujejo prostor za druženje, drugi programe, tretji finančno spodbudo ... Vsekakor je treba, preden se lokalne skupnosti lotijo dela na tem področju, vedeti, kakšna je situacija. Velikokrat se dogaja, da lokalne skupnosti ustanovijo mladinski center in odbor za mladino, potem pa razočarano ugotovijo, da mladih ni blizu. Včasih je bolje podpreti tisto, kar že je, morda društva, ki že delujejo v kraju ...«

Predvsem pa, so bili soglasni udeleženci srečanja, mladim dati mesto v družbi. Pogosto je v lokalnih politikah to težko. »V lokalnih skupnostih, ki še nimajo zgrajene kanalizacije, je težko pričakovati, da se bodo ukvarjale z mladinsko politiko. Pa vendar bi morale lokalne oblasti videti, da se jim to enostavno splača, tudi v gospodarskem smislu,« še pravi Debeljak. »V eni od slovenskih občin je bila na primer narejena raziskava, v kateri je 92 odstotkov mladih izjavilo, da bi takoj odšli v tujino, če bi le imeli možnost. Kaj torej neki skupnosti pomenijo pločniki, če ni nikogar, ki bi hodil po njih?«