Nadškof blagoslovil obnovljeni oltar

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Šenčur / sreda, 5. januar 2011 / 06:00

V Srednji vasi pri Šenčurju poteka obnova cerkve sv. Radegunde; doslej so obnovili križev pot, razsvetljavo in glavni oltar. Slednjega je blagoslovil ljubljanski nadškof Anton Stres.

Srednja vas pri Šenčurju - Ljubljanski nadškof Anton Stres je v nedeljo blagoslovil obnovljen glavni oltar cerkve sv. Radegunde v Srednji vasi pri Šenčurju. Verniki so ob tej priložnosti povsem napolnili spodnjo od dveh srjanskih cerkva, maše s slovesnostjo pa sta se ob tej priložnosti udeležila tudi sedanji in nekdanji župan Miro Kozelj in Franc Kern.

Obnova cerkve sv. Radegunde je stekla leta 2008, potem ko so leto prej končali obnovo sosednje cerkve sv. Katarine. Po besedah ključarja Jožeta Stoparja so doslej obnovili križev pot, celotno razsvetljavo in glavni oltar s sliko sv. Radegunde. Oltar je izdelal Valentin Šubic, oltarno sliko pa leta 1886 Jurij Šubic. V nadaljevanju bodo obnovili še stranski oltar in prižnico. Obnova cerkve je zaupana restavratorskemu ateljeju Bogovič iz Ljubljane, dela pa nadzira Zavod za varstvo kulturne dediščine v Kranju, saj sta tako cerkev sv. Radegunde kot sv. Katarine razglašeni za spomenik 1. razreda.

Obnovo cerkve sv. Radegunde z dvajset tisoč evri sofinancira tudi ministrstvo za kulturo iz t. i. kulturnega tolarja. Nekaj denarja je primaknila tudi občina Šenčur, preostala sredstva pa Srjani zbirajo s prostovoljnimi prispevki in nedeljskimi nabirkami. Skupna vrednost prenove znaša 53.700 evrov.

Cerkvi sv. Katarine (zgornja) in Radegunde (spodnja) sta podružnici šenčurske cerkve. Zgornja cerkev je iz leta 1531, v njej pa so zlati oltarji iz srede 17. stoletja in lesen kasetiran strop iz leta 1716. Cerkev je bila prvič omenjena razmeroma pozno – leta 1689. Cerkev sv. Radegunde se prvič omenja 1494, kraj sam pa 1260. leta. Ladja je romanska s freskami iz okoli leta 1440. Leta 1853 so pri popravljanju cerkve prišli na sled močnemu temeljnemu zidovju, kjer naj bi po izročilu nekdaj stal samostan, iz časa kolere leta 1836 pa se prav tako omenja najdba grobov pri cerkvi. Lesena reliefa sv. Jurija in sv. Ahaca iz te cerkve hranijo v narodni galeriji. Na moški strani je oltar, posvečen sv. Štefanu, zato so v Srednji vasi pred sedemnajstimi leti oživili štefanovanje z blagoslovom konj. Cerkvi povezuje baročni zvonik iz 18. stoletja.