Borut Gartner (levo) Milanu Golobu: Srečno pot, novi režiser. / Foto: Tina Dokl

Srečno pot, novi režiser!

Na 266. obletnico smrti patra Romualda Marušiča, ki je leta 1721 napisal Škofjeloški pasijon, so predstavili režiserja prihodnje uprizoritve pasijona Milana Goloba. S foto monografijo Škofjeloški pasijon 2009 pa so se ozrli na prejšnjo.

Škofja Loka – Milan Golob, v Ljubljani živeči Dolenjec, diplomirani ekonomist, ki je končal tudi študij gledališke režije, z nekaj izkušnjami pri bralnih uprizoritvah, asistencah in amaterskih odrih, je Škofjeloški pasijon začutil kot izziv in kot poziv. »Nagovoril« ga je v duhovnem smislu, kot režiser pa se ga bo lotil z vsem spoštovanjem do tega najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku, do tradicije srednjeveških uprizoritev in novejših v letih 1999, 2000 in 2009. »Srečal sem se s prejšnjim režiserjem Borutom Gartnerjem. Dal mi je križ in rekel: zdaj ga pa nosi,« je o simbolični »predaji« režije dejal režiser Škofjeloškega pasijona 2015 Milan Golob. Borut Gartner, ki je pasijon režiral v letu 2009, je njemu in vodji pasijona Mateju Mohoriču Peternelju zaželel srečno pot.

Škofjeloški pasijon 2015 bodo uprizorili v osmih predstavah od tihe sobote, 21. marca, do bele nedelje 12. aprila prihodnje leto. A kot je dejal župan Miha Ješe, se je pasijon tako rekoč že začel, saj gre za ogromen projekt, skupinsko delo z domala 1200 udeleženci. Vsi sodelujoči pri prejšnji uprizoritvi pa bodo za darilo in v spomin prejeli foto monografijo Škofjeloški pasijon 2009, v izjemno knjigo ujete podobe takratne uprizoritve. Knjigo sta iz županovih rok prva prejela dr. Metod Benedik, ki ga je Miha Ješe poimenoval kar duhovni oče pasijona, in takratni režiser Borut Gartner.

Čudovito avtorsko delo z vrhunskimi fotografijami popisuje uprizoritev te žive mojstrovine državnega pomena, dopolnjujejo jo izbrani teksti strokovnih avtorjev, ki pojasnjujejo zgodovino in pomen Škofjeloškega pasijona.

Foto monografijo so na okrogli mizi predstavili sodelujoči pri njenem nastanku, in sicer Marko Mitja Feguš, arhitekt in publicist, Zvone Pelko, avtor foto monografije ter večinski avtor fotografij, Jure Nastran, avtor fotografij, in urednik Alojzij Pavel Florjančič. Uvodoma pa je sodelujoče v duh škofjeloškega pasijona popeljal Jernej Tavčar v vlogi loškega meniha – kapucina.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 8. julij 2024 / 13:12

Trezno v vodo

Kopalna sezona je v polnem razmahu, zato ne pozabimo na zdravstvena priporočila glede kopanja.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:53

Koronavirus in mi, 1. del

V četrtek, 24. septembra, zvečer sem na Facebooku objavil novico o tem, da je mama pozitivna na covid-19. Dejansko nisem niti pomislil na to, da bi mogoče iz kakršnegakoli razloga to novic...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:52

Naglič, priimek iz greha, 2. del

Priimek Nagel so začeli pisarji postopoma zapisovati kot Naglič, ker so ljudje sinu Nagla rekli mali Nagel ali Naglič. Tako so nastali tudi mnogi drugi priimki. Leta 1806 so priimek ob rojstvu hčer...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:49

Rož'ca raste, ko jo potrebujemo

Miran Čebašek se že vrsto let ukvarja z zeliščarstvom, svoje znanje pa prenaša tudi na druge. Kot pravi, je pri zdravljenju z zelišči pomembno, da jih znamo pravilno uporabljati.

Kultura / torek, 27. oktober 2020 / 00:42

»Malar« vam v dom prinese barve

V Gorenjskem muzeju je v podstrešni galeriji gradu Khislstein na ogled razstava z naslovom Malar nam polepša življenje. V grad, kjer je bil nekoč dijaški dom, se z razstavo o tem čudovitem poklicu, ko...

GG Plus / torek, 27. oktober 2020 / 00:37

Nekdanjo Bloudkovo skakalnico iztrgali pozabi

Ozka stezica, ki se iz Naklega strmo pne na gozdno planoto Dobrava, preseka nekdanjo skakalnico, ki so jo naklanski fantje s pomočjo tržiških skakalcev zgradili leta 1950 po načrtih Stanka Bloudka. Do...