Borut Gartner (levo) Milanu Golobu: Srečno pot, novi režiser. / Foto: Tina Dokl

Srečno pot, novi režiser!

Na 266. obletnico smrti patra Romualda Marušiča, ki je leta 1721 napisal Škofjeloški pasijon, so predstavili režiserja prihodnje uprizoritve pasijona Milana Goloba. S foto monografijo Škofjeloški pasijon 2009 pa so se ozrli na prejšnjo.

Škofja Loka – Milan Golob, v Ljubljani živeči Dolenjec, diplomirani ekonomist, ki je končal tudi študij gledališke režije, z nekaj izkušnjami pri bralnih uprizoritvah, asistencah in amaterskih odrih, je Škofjeloški pasijon začutil kot izziv in kot poziv. »Nagovoril« ga je v duhovnem smislu, kot režiser pa se ga bo lotil z vsem spoštovanjem do tega najstarejšega dramskega besedila v slovenskem jeziku, do tradicije srednjeveških uprizoritev in novejših v letih 1999, 2000 in 2009. »Srečal sem se s prejšnjim režiserjem Borutom Gartnerjem. Dal mi je križ in rekel: zdaj ga pa nosi,« je o simbolični »predaji« režije dejal režiser Škofjeloškega pasijona 2015 Milan Golob. Borut Gartner, ki je pasijon režiral v letu 2009, je njemu in vodji pasijona Mateju Mohoriču Peternelju zaželel srečno pot.

Škofjeloški pasijon 2015 bodo uprizorili v osmih predstavah od tihe sobote, 21. marca, do bele nedelje 12. aprila prihodnje leto. A kot je dejal župan Miha Ješe, se je pasijon tako rekoč že začel, saj gre za ogromen projekt, skupinsko delo z domala 1200 udeleženci. Vsi sodelujoči pri prejšnji uprizoritvi pa bodo za darilo in v spomin prejeli foto monografijo Škofjeloški pasijon 2009, v izjemno knjigo ujete podobe takratne uprizoritve. Knjigo sta iz županovih rok prva prejela dr. Metod Benedik, ki ga je Miha Ješe poimenoval kar duhovni oče pasijona, in takratni režiser Borut Gartner.

Čudovito avtorsko delo z vrhunskimi fotografijami popisuje uprizoritev te žive mojstrovine državnega pomena, dopolnjujejo jo izbrani teksti strokovnih avtorjev, ki pojasnjujejo zgodovino in pomen Škofjeloškega pasijona.

Foto monografijo so na okrogli mizi predstavili sodelujoči pri njenem nastanku, in sicer Marko Mitja Feguš, arhitekt in publicist, Zvone Pelko, avtor foto monografije ter večinski avtor fotografij, Jure Nastran, avtor fotografij, in urednik Alojzij Pavel Florjančič. Uvodoma pa je sodelujoče v duh škofjeloškega pasijona popeljal Jernej Tavčar v vlogi loškega meniha – kapucina.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / torek, 22. avgust 2023 / 19:45

Krog ob slovenski meji, 9. del

Tokratno etapo smo začeli v Moravskih Toplicah, znanih po zdravilišču Terme 3000, ki se je razvilo okoli izvirov termalne vode. V današnji etapi, dolgi 86 kilometrov in z 958 metri skupnega vzpona,...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.