Hudo boleče preležanine

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Nasveti / četrtek, 8. december 2016 / 08:18

Evropski podatki kažejo, da ima razjede zaradi pritiska oziroma v ljudskem besednjaku preležanine od enega pa do več kot dvajset odstotkov hospitaliziranih pacientov ali oskrbovancev domov starejših občanov. Preležanine prizadetim povzročajo hude bolečine ter težke fizične in psihične posledice, obenem zelo obremenijo osebe, ki zanje skrbijo. Predstavljajo tudi velik finančni problem za zdravstveno blagajno. Zato je preventivno ravnanje izrednega pomena.

V širši populaciji se problematike razjede zaradi pritiska (RZP) morda ne zavedamo dovolj dobro, saj prizadene predvsem ljudi, ki so v dolgotrajni oskrbi, v bolnišnicah pa večinoma najtežje paciente. "Po definiciji je RZP omejena poškodba kože oziroma mehkih tkiv, do katere pride navadno nad kostnimi štrlinami pa tudi zaradi medicinskih ali drugih pripomočkov," je povedal Hubert Terseglav, koordinator za oskrbo ran v Splošni bolnišnici Jesenice. V primeru, da sami doma skrbite za svojca in menite, da obstaja možnost za nastanek RZP, je najboljši čim hitrejši posvet s patronažno medicinsko sestro, ki bo priporočila ustrezne materiale in pripomočke, in če je potrebno, tudi ustrezno posteljo in posteljni vložek, saj je eden od temeljev pacienta z RZP nameščanje v ustrezen položaj in menjavanje položajev. "Osebni zdravnik lahko napiše naročilnico, tako da si določene pripomočke lahko izposodite oziroma jih krije zavarovalnica," je pojasnil sogovornik.

Preventiva se začne z nego kože

Najbolj ogroženi za nastanek RZP so ljudje, ki se težko premikajo in težko spreminjajo položaj, kadar ležijo ali sedijo. Na nastanek močno vplivata inkontinenca ter težje oblike kroničnih srčno-žilnih ali drugih bolezni, ki vplivajo na prekrvavitev tkiv, npr. sladkorna bolezen in srčno popuščanje, in pa bolezni, pri katerih je treba jemati zdravila, kot so kortikosteroidi in citostatiki. Preventivno ravnanje v precejšnji meri lahko prepreči nastanek RZP, preventiva pa se začne že z nego kože. "Uporabljati morate nevtralna mila in po uporabi milo dobro sprati in kožo osušiti. Nujna je uporaba negovalnih krem in losjonov, da preprečite izsušitev kože, izpostavljena mesta pa je najbolje zaščititi s posebnimi olji. Danes se namesto vode priporoča uporaba posebnih negovalnih robčkov za enkratno uporabo, pri katerih nekateri že vsebujejo negovalno oziroma zaščitno sredstvo. Še zlasti pri osebah z inkontinenco je pomembna tudi nega intimnih predelov." Ko RZP napreduje, sta vsak premik ali aktivnost lahko mučna, pogosto prevezovanje ran pa huda obremenitev za tiste, ki bolnika negujejo. Zdravljenje takšnih razjed pa lahko traja tudi več tednov ali celo mesecev.

Ocena dejavnikov tveganja

Zaradi vsega naštetega je treba storiti vse, da preprečimo nastanek RZP, kar je zapisano celo v deklaraciji kot temeljna človekova pravica. Kot razloži Terseglav, v praksi to pomeni: "Oceniti je treba stanje kože, biti pozoren na vse spremembe na koži in na mesta, kjer so nameščeni medicinsko-tehnični pripomočki (pripomočki za aplikacijo kisika, urinski kateter, opornice, mavec itd.). Upoštevati je treba vse spremljajoče dejavnike tveganja, kot so bolezensko stanje pacienta, vse njegove omejitve, sposobnost zadrževanja blata … Zlasti pomembna je ocena prehranskega stanja, saj je pri nezadostnem prehranskem vnosu zelo težko preprečiti nastanek RZP, še težje pa doseči zacelitev." Po podatkih ministrstva za zdravje ima RZP nekaj manj kot dva odstotka hospitaliziranih pacientov v slovenskih bolnišnicah, med samo hospitalizacijo pa do nastanka RZP pride pri slabih 0,6 odstotka pacientov.