Ruth Sheppard, Freud, Znanstvenik in rojstvo psihoanalize, prevedla Mojca Vodušek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2022, 176 strani

Veliki umi: Freud

»Ideje avstrijskega psihoanalitika Sigmunda Freuda odmevajo v naših vsakdanjih pogovorih, pa če jih uporabljamo pravilno ali ne: 'Je bil to freudovski spodrsljaj?', 'Potlačuješ svoja čustva', 'Tako velik ego ima'. Njegov vpliv nedvomno prežema zahodnjaško kulturo in miselnost, njega samega pa od nekdaj pogosto narobe razumejo in zasmehujejo ter ga žaljivo karikirajo kot s spolnostjo obsedenega perverzneža, ki s cigaro v roki sedi v fotelju poleg lahkovernega ali ranljivega pacienta na kavču. V sedmih desetletjih od njegove smrti vse njegove teorije niso prestale preizkusa časa – številne so predelali ali zavrgli, in danes le malo ljudi dojema njegove osupljive dosežke. Mladi zdravnik je sam in hudim kritikam navkljub, v želji po boljši obravnavi svojih bolnikov, ustvaril povsem novo znanstveno disciplino. Čeprav tisti, ki so slišali za Freuda, morda vedo nekaj o Ojdipovem kompleksu ali njegovih drugih teorijah seksualnosti – večina teh je še vedno sporna –, se le malo ljudi zaveda obsega in širine dela, ki ga je ta veliki um opravil v šestih desetletjih. Freud si je že v devetdesetih letih 19. stoletja prizadeval ustvariti novo psihologijo in poleg duševnosti trpečih za nevrotičnimi boleznimi skušal opredeliti tudi duševnost slehernika. Je eden od največjih intelektualcev devetnajstega in dvajsetega stoletja, njegovo delo pa sega od znanstvenih in nevroloških besedil iz njegove mladosti do poglavitnih knjig o psihoanalizi ter spisov o veri, družbi, umetnosti in kulturi. Ta knjiga predstavlja Freuda kot človeka in znanstvenika, moža in očeta, začetnika psihoanalize ter ustvarjalca in vodjo mednarodne skupnosti analitikov. Ko sledimo njegovemu življenju od otroštva v zapleteni družini do študija medicine in neodvisne poti k stvaritvi psihoanalize, preučujemo njegove glavne teorije in zamisli, ki jih je razvijal do pozne starosti, tudi ko je umiral za rakom. Izbor Freudovih zapiskov o primerih in teorijah, pisem in vpisov v dnevnik – nekateri so v njegovem rokopisu – pa tudi bogat nabor slikovnega gradiva, ki prikazuje Freuda, njegovo družino, sodelavce in privržence, nam omogoča, da se mu še bolj približamo kot človeku. Vse skupaj ponuja vpogled v življenje in delo največjega 'raziskovalca duševnosti'.« (str. 7)

Gornji odlomek je uvod v knjigo o Freudu, ki je izšla v seriji Veliki umi. V njej so na enak način predstavljeni še drugi ustvarjalci, ki so zaznamovali 20. stoletje: Darwin, Einstein, Tesla, Hawking. Prijazni uvodi v velike in zahtevne zgodbe.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / nedelja, 23. maj 2021 / 10:00

Naslov mladinskih prvakov na Jesenice

Ljubljana – Minuli konec tedna je v Ledeni dvorani Zalog potekalo mladinsko državno prvenstvo v curlingu. Tako med dekleti kot med fanti sta slavili ekipi Curling kluba Jesenice. Med dekleti je zma...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 9. junij 2019 / 17:04

Temeljni kamen

»Naš prosti čas za vašo varnost« so septembra 2017 zapisali na temeljni kamen za gradnjo novega gasilskega doma v Mostah pri Komendi. Iz zapisanega lahko razberemo, koliko prostih ur prostovoljni g...

GG Plus / nedelja, 9. junij 2019 / 17:04

Žirovski besednjak

Naše klekljarice niso klekljale čipk, svojim izdelkom so vse rekle »špice« (Spitze). Štedilnik je bil »šparhert« (Sparherd). Kmetje niso hodili v hlev, ampak v »štalo« (der Stall), v »gmajno« (geme...

Zanimivosti / nedelja, 9. junij 2019 / 16:59

Upokojenci se radi družijo

Tradicionalnega srečanja gorenjskih upokojencev se je udeležilo skoraj dva tisoč obiskovalcev z vse Gorenjske. Nekaj smo jih vprašali, zakaj radi pridejo in kaj si imajo za povedati.

GG Plus / nedelja, 9. junij 2019 / 16:56

V spomin materi in prijatelju

V nedeljo bo minilo sto let, odkar so v Žirovnici slovesno odkrili spominski plošči, ki sta povezani s pesnikom dr. Francetom Prešernom – eno njegovi materi Mariji Prešeren, rojeni Svetina, drugo prij...

Šport / nedelja, 9. junij 2019 / 14:15

Zrimec nasledil Vidmarja

Kranj – Na skupščini Medobčinske nogometne zveze Gorenjske (MNZG) Kranj so bile izvedene tudi volitve za predsednika zveze. V prvem krogu glasovanja nihče izmed treh kandidatov (Mihael Zrimec, Ciri...