Ruth Sheppard, Freud, Znanstvenik in rojstvo psihoanalize, prevedla Mojca Vodušek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2022, 176 strani

Veliki umi: Freud

»Ideje avstrijskega psihoanalitika Sigmunda Freuda odmevajo v naših vsakdanjih pogovorih, pa če jih uporabljamo pravilno ali ne: 'Je bil to freudovski spodrsljaj?', 'Potlačuješ svoja čustva', 'Tako velik ego ima'. Njegov vpliv nedvomno prežema zahodnjaško kulturo in miselnost, njega samega pa od nekdaj pogosto narobe razumejo in zasmehujejo ter ga žaljivo karikirajo kot s spolnostjo obsedenega perverzneža, ki s cigaro v roki sedi v fotelju poleg lahkovernega ali ranljivega pacienta na kavču. V sedmih desetletjih od njegove smrti vse njegove teorije niso prestale preizkusa časa – številne so predelali ali zavrgli, in danes le malo ljudi dojema njegove osupljive dosežke. Mladi zdravnik je sam in hudim kritikam navkljub, v želji po boljši obravnavi svojih bolnikov, ustvaril povsem novo znanstveno disciplino. Čeprav tisti, ki so slišali za Freuda, morda vedo nekaj o Ojdipovem kompleksu ali njegovih drugih teorijah seksualnosti – večina teh je še vedno sporna –, se le malo ljudi zaveda obsega in širine dela, ki ga je ta veliki um opravil v šestih desetletjih. Freud si je že v devetdesetih letih 19. stoletja prizadeval ustvariti novo psihologijo in poleg duševnosti trpečih za nevrotičnimi boleznimi skušal opredeliti tudi duševnost slehernika. Je eden od največjih intelektualcev devetnajstega in dvajsetega stoletja, njegovo delo pa sega od znanstvenih in nevroloških besedil iz njegove mladosti do poglavitnih knjig o psihoanalizi ter spisov o veri, družbi, umetnosti in kulturi. Ta knjiga predstavlja Freuda kot človeka in znanstvenika, moža in očeta, začetnika psihoanalize ter ustvarjalca in vodjo mednarodne skupnosti analitikov. Ko sledimo njegovemu življenju od otroštva v zapleteni družini do študija medicine in neodvisne poti k stvaritvi psihoanalize, preučujemo njegove glavne teorije in zamisli, ki jih je razvijal do pozne starosti, tudi ko je umiral za rakom. Izbor Freudovih zapiskov o primerih in teorijah, pisem in vpisov v dnevnik – nekateri so v njegovem rokopisu – pa tudi bogat nabor slikovnega gradiva, ki prikazuje Freuda, njegovo družino, sodelavce in privržence, nam omogoča, da se mu še bolj približamo kot človeku. Vse skupaj ponuja vpogled v življenje in delo največjega 'raziskovalca duševnosti'.« (str. 7)

Gornji odlomek je uvod v knjigo o Freudu, ki je izšla v seriji Veliki umi. V njej so na enak način predstavljeni še drugi ustvarjalci, ki so zaznamovali 20. stoletje: Darwin, Einstein, Tesla, Hawking. Prijazni uvodi v velike in zahtevne zgodbe.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sobota, 21. februar 2015 / 15:47

Vrsta kadrovskih menjav

Kranjski mestni svetniki niso dali soglasja k imenovanju Marije Zakrajšek Martinjak za direktorico Zavoda za turizem Kranj. Spremembe se obetajo tudi v mestni upravi.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 16. november 2021 / 00:01

Podjetja, ki hitro rastejo

Po zadnjih podatkih Ajpesa se delež hitro rastočih podjetij na Gorenjskem povečuje, a znaša nekoliko manj od slovenskega povprečja.

Zanimivosti / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:59

Pripovedovalec zgodb in življenja

Matevž Košir je letos praznoval devetdeset let. Spomin mu še zelo dobro služi in je prava zakladnica informacij iz življenja v preteklosti. Z devetimi leti je odšel z doma na Dolgih Njivah za pastirja...

GG Plus / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:56

Včasih se prebudi Gorenjec v njem

Uroš Smolej je bil gost pogovornega srečanja na Jesenicah. Dolgoletni igralec MGL je po rodu Jeseničan, kjer je tudi prvič stopil na oder.

Avtomobilizem / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:52

Sistem cestninjenja doživlja spremembo

S prvim decembrom prihajajo elektronske vinjete, ki bodo vezane na registrsko oznako vozila. Cene vinjet ostajajo enake, prav tako predpisane globe – 300 evrov, če vas zalotijo brez nje.

Jesenice / ponedeljek, 15. november 2021 / 23:50

Ne v sežig, kar na deponijo

Na Jesenicah je ogorčenje povzročila informacija, da nakopičena lahka frakcija na Mali Mežakli ni več primerna za sežig, zato jo je Ekogor začel mleti in odlagati na odlagališče.