Zgodbe muzejskih predmetov: Tržna roka

Se še spominjate, ko smo pred desetletji hodili avgusta, v času kranjskega sejma na plese in koncerte, ki so bili v Savski loki? Iz vse Slovenije so si ljudje hodili na Gorenjski sejem ogledat sejemsko ponudbo, ki je bila za Kranj značilna. Žal, je danes to le še zgodovina.

Kranj je bil stoletja dolgo pomembno mesto ob trgovski poti ter gospodarsko središče bližnje okolice, celotne Gorenjske in tudi dežele Kranjske. Tu so trgovali z različnimi pridelki in izdelki na tedenskih in letnih sejmih. Kranjski sejmi so bili znani daleč naokrog in so uživali velik ugled. Mestu so bili pomemben vir dohodkov, saj so v sejemskih dneh lahko zaračunavali uporabo stojnic, tehtnic in posod za merjenje.

Od leta 1839 je imelo mesto pet rednih letnih sejmov: 25. aprila, 1. avgusta, 21. septembra, 28. oktobra in 11. novembra. Prodaja na drobno je bila večja kot na sejmih v Ljubljani. Leta 1909 so letne sejme preložili na prvi ponedeljek v maju, septembru, oktobru, novembru in decembru in določili sejemski red. V njem so zapisali tudi, kje v mestu se sme določeno blago prodajati: npr. na Podrtini so prodajali žito, lan in različna prediva; pri župnijski cerkvi lesene izdelke; ob današnjem Prešernovem gledališču usnje, čevlje, sedla in lonce; pred škofijo so bili prodajalci zelja, ki so ga pripeljali na vozeh; na Glavnem trgu je bil prostor določen klobučarjem, kleparjem ter kramarjem. Na Glavnem trgu so prodajali tudi vsi tisti, ki so na sejem prinesli različna živila, meso, sadje in zelenjavo. Proti Prešernovi ulici so prodajali galanterijo. Kokrško predmestje je bilo namenjeno prodaji sodarskih in suknarskih izdelkov. Tu so kupci lahko dobili tudi poljsko orodje, laneno olje in sadike sadnih dreves. V Savskem predmestju je bilo živinsko sejmišče za prodajo govedi, prašičev, konj in drobnice.

Značilnost sejmov je bila tudi tržna roka, ki so jo izobešali na kranjsko Mestno hišo vse od 15. stoletja naprej in še v prvih desetletij 20. stoletja. V rokavico oblečena roka je simbol vladarja, ki je mestu podelil sejme, meč pa predstavlja pravičnost tržnega sodstva. Izobešena roka je pomenila tržni ali sejemski mir, v katerem je vsak lahko nemoteno sklepal manjše ali večje kupčije. Njeno izobešanje je potekalo slovesno, ob zvonjenju župnijskih zvonov, na večer pred začetkom letnega sejma. Po končanem sejmu so tržno roko slovesno sneli.