Botanični vrt

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 8. avgust 2011 / 06:00

Črna prst (1844 m) - Prva v nizu gora, ki obkrožajo Bohinj in kjer že zadiši po visokogorju, kljub temu da njeni vršni travniki vsako zgodnje poletje bujno zacvetijo. Ni čudno, da jo imenujejo botanični vrt Julijskih Alp.

Naš današnji cilj je z bohinjske strani videti strm, skalnat, a njena južna, primorska stran, daje precej drugačen videz, saj visoke trave in ugodna klima botrujejo temu, da je tukaj moč videti najlepše, kar se med gorskimi cvetlicami da videti. Upravičeno so ji obiskovalci dali vzdevek botanični vrt. Ja, tokrat se bomo povzpeli na Črno prst, ki je ime dobila po skladu črnega škriljavca malo pod vrhom.

Izhodišče vzpona je Bohinjska Bistrica, lahko pa si za skoraj uro skrajšamo pristop, če se zapeljemo v smeri Koble, do vasi Ravne. Iz vasi nadaljujemo še kakšen kilometer naprej, dokler na levi strani ne zagledamo smerokaza za Črno prst in Orožnovo kočo. Na primernem mestu parkiramo. Z makadamske ceste se strmo navzgor požene rahlo razdrapana steza, ki hitro pridobiva na višini. Kmalu se steza usmeri izrazito desno in v vzponu preči gozdno pobočje, potem pa se spet usmeri skoraj naravnost navzgor in nas pripelje do makadamske ceste. Nadaljujemo desno, približno pet minut, ko nam da smerokaz vedeti, da moramo zaviti levo, spet strmo skozi gozd. Pot je spet razdrapana, mestoma precej zaraščena. Približno na polovici zavije precej levo, nato pa spet desno. Kmalu pred seboj zagledamo Orožnovo kočo na planini Za Liscem. Kot zanimivost naj povem, da je bila Orožnova koča prva koča Slovenskega planinskega društva. Postavili so jo že leta 1894, torej leto dni po ustanovitvi društva. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, pred nekaj leti pa obnovljena.

Ob koči sledimo markacijam, ki nas usmerijo v gozd, na levi strani planine. Omeniti je potrebno, da je to pot, kjer je urejen Botanični vrt Za Liscem. Ob poti je s tablicami označeno, kaj vse vidimo. Pozoren opazovalec lahko opazi slečnik, planinski srobot, rožno rdeči dežen, ozkolistno preobjedo, dlakavi sleč, alpsko možino oz. kraljico Alp, rumeni svišč, julijski glavinec itd. Barvita flora nam ponuja uživaško hojo, čeprav je pot mestoma malce razdrapana. Ko smo zunaj ruševja, nas čaka še vzpon po precej shojenem, utrjenem melišču. Vzpnemo se do gladke pečine, kjer pot preči ostro levo. Vmes srečamo možica, ob katerem zavijemo ostro desno navzgor in kmalu smo na grebenu oz. na prevalu Čez Suho. Usmerimo se desno, strmo navzgor proti Črni prsti in kmalu zagledamo Planinski dom Zorka Jelinčiča, skritega v varnem zavetju tik pod vrhom. Vzpenjamo se po markirani stezi in dosežemo dom. Tik ob domu se čez skale povzpnemo do vrha, ki ponuja čudovit razgled; tako kot večina Spodnje bohinjskih gora. Pod enim pogojem seveda! Da je vreme jasno. S Črne prsti se nam odpre razgled na celotne Julijske Alpe; vse tja od Debele peči na vzhodu, preko Viševnika do Triglava, Kanjavca, Mangarta. Če imamo srečo, vidimo nekje daleč daleč v daljavi celo Krn. Pogled na jug in jugovzhod je pogled proti Poreznu, Soriški planini, Ratitovcu v ozadju. Pod nami se odpre Podbrdo. Do vrha smo potrebovali približno 2 uri in 30 minut.

Sestopimo po poti vzpona, lahko pa naredimo krožno turo in sestopimo do prej videnega možica, kjer pa nadaljujemo desno oz. kar naravnost. Smerokaz na skali nas opomni, da sestopamo proti planini Za Črno goro, ki so jo včasih domačini imenovali Rauharska planina. Včasih je tam stala Malnarjeva koča, o kateri danes ni ne duha ne sluha. Po markirani poti sestopamo. Najprej prečimo eno makadamsko cesto in na drugi strani nadaljujemo spet strmo skozi gozd, dokler ne dospemo do naslednje ceste. Ja, pogled na levo se bo ustavil na našem avtomobilu, ki nas zvesto čaka ob cesti.

Nadmorska višina: 1844 m

Višinska razlika: 900 m

Trajanje: 4 ure in 30 minut

Zahtevnost: 2 zvezdici