Bojevanje na daljavo
Kje so že časi, ko so se vojaki bojevali z orožjem v roki in »mož na moža«. V visokotehnološkem bojevanju 21. stoletja postajajo najbolj učinkoviti tisti, ki se bojujejo na daljavo, sedijo za računalniškim zaslonom in streljajo …
Izpoved visokotehnološkega bojevnika
»Dim se je razkadil in okoli kraterja so bili raztreseni ostanki dveh moških. In tam je bil tretji, ki mu je desno nogo odtrgalo nad kolenom. Obrača se naokoli, iz njegove noge šprica kri in pada na tla. Kri je topla, a ko pade na tla, se zelo hitro ohladi, luža krvi se hitro shladi. Dolgo je umiral in jaz sem ga samo opazoval. Opazoval sem, da je postal enake barve kot zemlja, na kateri je ležal.« To je odlomek iz izpovedi vojaka, ki se je bojeval na veliko daljavo. Sedel je v močno klimatiziranem črnem zabojniku sredi puščave v Nevadi, za zasloni, z igralno palico v roki in laserjem, ki je usmerjal izstrelke v sovražne cilje. Orožje, ki ga je upravljal, je brezpilotno letalo MQ-1 Predator (po naše Plenilec). Izpovedal se je 27-letni Brandon Bryant, nekdanji pripadnik letalstva ZDA. Njegovo izpoved je prvi objavil nemški Der Spiegel, sledil je intervju za televizijo NBC, zdaj se bere njegov portret v reviji GQ. Seštevek njegovih žrtev znaša 1626 oseb. Ko tega ubijanja na daljavo ni več zdržal, je zapustil vojsko, zdaj pa se bori z depresijo, nočnimi morami in drugimi posledicami posttravmatskega stresa. – Kot operater »trota« ni samo vodil letal, meril in streljal. Dostikrat je le opazoval, kaj se dogaja tam spodaj in tako je, na primer, videl, kako je neki uporniški poveljnik v Iraku pripeljal na tržnico, iz prtljažnika potegnil deklici in ju na sredi ceste ustrelil. Ljudje pa so samo gledali in niso reagirali. Leta 2007 je videl, kako so napadli hišo v Afganistanu, kjer naj bi spali talibani. Nekaj sekund pred zadetkom se je pojavila majhna senca pred hišo, ki je spominjala na otroka. S pilotom sta vprašala nadzornika misije, kaj je tista senca, vprašani pa je odvrnil, da je pregled posnetka pokazal, da je pes. Bryant si je nato še večkrat zavrtel posnetek in ugotovil, da ni bil pes. Bil je – otrok. – Vojaška brezpilotna letala so eno najsodobnejših orožij. To so letala brez posadke, uporabljajo se za izvidništvo in nadzor, prepoznavanje ciljev, zbiranje podatkov, elektronsko vojskovanje, tudi kot tarče za treniranje vojaških pilotov in protizračne obrambe. Letijo po vnaprej programirani poti, za popravke naloge in nadzor skrbijo operaterji v nadzornem centru, ki so z letalom povezani prek zmogljivih podatkovnih zvez. Eden takih je bil Brandon Bryant. (Vir: MMC RTV SLO)
Najbolj inovativne in razvojne družbe
Najbolj inovativne družbe na svetu naj bi bile tele: Apple, Google, Samsung, Amazon, 3M, General Electric, Microsoft, IBM, Tesla Motors, Facebook. Tako ugotavlja študija Global Innovation 1000, ki proučuje raziskave in razvoj (R&D, research and development) v tisoč največjih svetovnih podjetjih, uvrščenih na borzo, objavilo pa jo je ameriško podjetje Booz&Co. Pogled na gornjo lestvico »top ten« pokaže, da je med njimi samo ena firma, ki ni iz ZDA, južnokorejski Samsung. V večini med njimi so družbe, ki se ukvarjajo z računalništvom in zabavno elektroniko, le tri so industrijske (3M, General Electric in Tesla Motors, ki razvija, proizvaja in trži avtomobile na električni pogon. V isti študiji je tudi lestvica dvajsetih družb, ki dajo največ denarja za raziskave in razvoj. Te so: Volkswagen, Samsung, Roche, Intel, Microsoft, Toyota, Novartis, Merck, Pfizer, Johnson & Johnson, GM, Google, Honda, Daimler, Sanofi-Aventis, IBM, GlaxoSmithKline, Nokia, Panasonic, Sony. Med temi je, kot kažejo imena, tudi veliko farmacevtskih velikanov. Skupno so ta podjetja med julijem 2012 in junijem 2013 za raziskave in razvoj namenila 638 milijard ameriških dolarjev (466 milijard evrov). – Najbolj inovativna in razvojna podjetja na svetu so torej na področjih računalništva, elektronike, farmacije in avtomobilske industrije.
Najvplivnejša ženska v svetu umetnosti
To naj bi bila šejka Al Majasa bint Hamad bin Kalifa Al Tani, sestra katarskega emirja, 30-letna mati treh otrok, prva dama katarskega odbora za muzeje, njen letni proračun znaša več kot milijardo evrov. S serijo odmevnih nakupov umetnin in financiranjem več razstav se je uvrstila na vrh seznama Power 100, nabora najvplivnejših ljudi v svetu umetnosti, ki ga vsako leto sestavi uredništvo revije ArtReview. Pred nedavnim je dosegla nov rekord: odštela je dobrih 185 milijonov evrov za Cezannovo platno Kvartopirci, ta slika je najdražja umetnina, kar jih je kdaj zamenjalo lastnika na dražbi. Umetniki, ki jih ta katarska dama najbolj ceni, naj bi bili Mark Rothko, Richard Serra, Roy Lichtenstein, Francis Bacon, Andy Warhol in Jeff Koons.