Ivan Križnar je napisal knjigo o svoji rodni vasi Delnicah.

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi.

Zame, ki od malega zahajam v rodno vas svoje mame, Jejlarjeve Mire, v Delnice v Poljanski dolini, je branje zapiskov o življenju v tej vasi nekaj posebnega. Zato ker o vasi in njenih vaščanih že marsikaj vem, zato ker smo kot otroci tam meč počitnicami pretaknili skoraj vse kotičke, pa tudi ker mi je stara mama Gabrijela, ki je letos upihnila dvaindevetdeset svečk na torti, povedala že veliko zanimivega.

Toda tudi takih, ki o Delnicah ne vedo kaj dosti, je veliko. Nekateri, celo Ločani, ki so od Delnic oddaljeni manj kot dvajset kilometrov, zanje še slišali niso, drugi ob omembi Delnic takoj pomislijo na prispodobo vasi, ki jo v spomin na vojne čase imenujejo Mala Moskva. Vas, ki leži severno od Poljan v škofjeloškem hribovju, je z enim delom namreč naslonjena na Gabrško Goro, z drugim pa na pobočje Starega vrha.

Da vsi skupaj še več izvemo o Delnicah ali po domače Deuncah, pa imamo priložnost sedaj, ko je upokojeni profesor Ivan Križnar zbral toliko moči in energije, da je v samozaložbi izdal knjigo in jo je s pomočjo sinov Tomaža in Janeza, ki sta jo pripravila za tisk, izdal v samozaložbi.

»Misel, da bi pisal o domači vasi Delnice in njenih ljudeh, me je spremljala več kot deset let,« je zbranim sovaščanom pa tudi drugim gostom na čelu z domačim županom Milanom Čadežem in loškim županom Mihom Ješetom, na predstavitvi minuli petek v Kulturnem domu v Poljanah povedal Ivan Križnar in pojasnil, da je bil njegov namen pisati tako o preteklih rodovih in posameznikih kot o današnjih časih.

»To, kar sem napisal v knjigi, je odziv časa različnih obdobij. Prepričan sem, da smo s to knjigo pokukali v večstoletno skupno vaško preteklost, v medsosedske odnose, tu in tam pa na rahlo in brez greha prestopili še prag zasebnosti. Vas z vsemi posebnostmi je zanimiva in lepa predvsem takrat, ko jo gledaš z optimizmom in spočit. Približno tako so mi naslikali tudi domačini, s katerimi sem se pogovarjal zadnjih šest let. Pustil sem jim, da so pripovedovali in skupaj z menoj pisali to knjigo,« je povedal Ivan Križnar, ki je med nastajanjem zapiskov opravil sedemintrideset intervjujev.

Poleg intervjujev z domačini lahko v knjigi preberemo zanimive opise šeg in navad, izvemo marsikaj o gospodarskih dejavnost, Ivanova žena Štefka Križnar pa je pripravila tudi zapis o zdravstvenem varstvu na območju občine Gorenja vas - Poljane.

»Prepričan sem, da bo vsebina knjige marsikoga prepričala, da je bilo življenje v naših vaseh vseskozi bogato, pestro in vredno zapisa. Govorjene besede namreč živijo le trenutek, morda dva, zapisane besede ostanejo,« je ob predstavitvi knjige povedal zgodovinar Franc Podnar in dodal, da se Slovenci v zadnjih letih vedno bolj ukvarjamo s svojo preteklostjo in v zgodovini iščemo svoje korenine, posamezniki v rodovnikih, vasi in manjši kraji pa zbirajo podatke v krajevnih kronikah.

»V knjigi spoznamo geografske značilnosti, prve materialne dokaze o življenju na območju Delnic, spoznavamo zgodovinske dogodke, etnografske značilnosti, kulturno, društveno, politično, gospodarsko, športno in druga dogajanja na tem območju. Zgodovinsko se Delnice povezujejo s širšo zgodovino loškega gospostva, nato loške občine in danes občine Gorenja vas - Poljane. Iz najstarejše pisne zgodovine je znano, da je novembra 973 nemški cesar Oton II. podelil tudi okolico Delnic freisinški škofiji, kot vas pa se prvič omenja v Trubarju iz leta 1291. Spodnji del Poljanske doline so v 12. in 13. stoletju naselili kolonisti slovenskega rodu iz okolice Vrbskega jezera na Koroškem in se pomešali s slovanskimi staroselci,« ju tudi povedal Franc Podnar in dodal, da je prepričan, da bodo Delničarji, ki jih je po zadnjih podatkih iz lanskega leta v vasi 129, ponosni na svojo kroniko zapisano v knjigi Delnice – Deunce.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / četrtek, 14. december 2023 / 19:35

Največ »zlatnikov« z Gorenjskega

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je minulo nedeljo na Brdu pri Kranju podelila zlata priznanja osmi generaciji mladih, ki so uspešno zaključili program Mednarodno priznanje za mlade (MEPI). Pre...

Objavljeno na isti dan


Šport / sobota, 7. oktober 2023 / 18:39

Pogačar razliko napravil na spustu in tretjič osvojil Lombardijo

Bergamo – Slovenski as Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) je zmagovalec 117. kolesarske dirke po Lombardiji. Za 25-letnika s Klanca pri Komendi je to že tretja zaporedna zmaga na zadnjem spomeniku s...

Kronika / sobota, 7. oktober 2023 / 18:27

V Kamniku vlak do smrti povozil kolesarko

Kamnik – V Kamniku je danes zgodaj popoldne vlak na železniškem prehodu zbil kolesarko. Ta je kljub nudenju pomoči umrla, poroča Uprava RS za zaščito in reševanje....

Šport / sobota, 7. oktober 2023 / 18:23

Nagrade za najbolj športne šole

Škofja Loka – Zavod za šport RS Planica je v minulem šolskem letu izpeljal nagradni natečaj za najbolj športni vrtec, osnovno šolo, osnovno šolo s prilagojenim programom in srednjo šolo. Na natečaj...

Gospodarstvo / sobota, 7. oktober 2023 / 18:22

Solastništvo potrebuje podporo

Inštitut za ekonomsko demokracijo, ki proučuje potencial lastništva zaposlenih, je v začetku tedna pripravil drugi kongres ekonomske demokracije, namenjen razpravi o možnostih spodbujanja delavskega l...

Kronika / sobota, 7. oktober 2023 / 18:22

Nadzirali motoriste

Kranj – Gorenjski policisti so pred dnevi izvedli poostren nadzor nad kolesarji, motoristi ter vozniki mopedov in e-skirojev. Pozorni so bili predvsem na prekoračitve dovoljene hitrosti, uporabo za...