Srečko Kosovel, Zbrane pesmi, Študentska založba, Ljubljana, 2013, 1212 strani, 49 evrov, www.studenstkazalozba.si

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski človek. – Vse je ekstaza, ekstaza smrti. – / Lepa, o, lepa bo smrt Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v krsto temnih stoletij, tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči. – Vse je ekstaza, ekstaza smrti. – / Ah, iz oblaka večernega (zadnjega sla, ki oznanja Evropi še luč!) lije kri v moje trudno srce, joj, in vode ni več v Evropi in mi ljudje pijemo kri, kri iz večernih sladkih oblakov. – Vse je ekstaza, ekstaza smrti. – / Komaj rojen, že goriš v ognju večera, vsa morja so rdeča, vsa morja polna krvi, vsa jezera, in vode ni; vode ni, da bi opral svojo krivdo, da bi opral svoje srce ta človek, vode ni, da pogasil bi z njo žejo po tihi, zeleni jutranji prirodi. / In vse je večer in jutra ne bo, dokler ne umremo, ki nosimo krivdo umiranja, dokler ne umremo poslednji … / Joj, v to pokrajino, še v to zeleno, rosno zeleno pokrajino, še v to, solnce večerno, boš zasijalo s pekočimi žarki? Še v to? / Morje preplavlja zelene poljane, morje večerne žgoče krvi, in rešitve ni in ni, dokler ne padeva jaz in ti, dokler ne pademo jaz in vsi, dokler ne umremo pod težo krvi. Z zlatimi žarki sijalo bo solnce na nas, evropske mrliče.«

V gornjih vrsticah sem si dovolil nekaj, česar ne bi smel; slovito Kosovelovo pesem Ekstaza smrti sem »razverzil«, jo prepisal v pesem v prozi. Rezultat je še zmeraj vrhunski, pesem se tudi v tej obliki lepo bere, verz je bil tudi v izvirniku »svoboden«, vsebina je pa itak ista. Da ne govorim o njeni presenetljivi aktualnosti, še posebej v teh dneh, pred dnevom spomina na mrtve, ko malo več razmišljamo o smrti in z njo povezanih rečeh. – Če še nimate nobene zbirke tega izjemnega pesnika in tudi če imate le katero od njih, si zdaj lahko privoščite vse njegove pesmi v eni knjigi. Študentska založba je izdala njegove Zbrane pesmi, zbrala in uredila jih je Neža Zajc; ni jih povzemala po že objavljenih, ampak je izhajala iz rokopisov, ki jih hrani NUK, vrnila se je k izvirom. Spremno študijo je napisal Igor Grdina. Kosovel je večen. Za življenja je izšel le delček njegovega opusa, Integrali so prvič izšli šele 1967, Zbrano delo v treh knjigah še pozneje, vse pesmi v eni knjigi smo dobili šele zdaj. Prihodnje leto bo že 110 let od pesnikovega rojstva, njegove pesmi pa so neverjetno žive.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 17. september 2019 / 22:06

Flora Ema Lotrič nad strehami Kranja

Panorama Stara pošta v Kranju vabi v četrtek, 19. septembra, ob 20. uri na Akustični večer s pevko Floro Emo Lotrič. Pevka je v glasbeni svet vstopila s sodelovanjem v oddaji Misija Evrovizija. Po...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 12. september 2021 / 20:06

Razgledi

Tam, kjer se občina Železniki stika s sosednjima tolminsko in bohinjsko, leži Sorica, po mnenju mnogih ena najlepših slovenskih vasi. Razgiban teren ponuja zanimive in privlačne turne poti tudi za...

Gospodarstvo / nedelja, 12. september 2021 / 20:05

Ustanovljena nova sekcija pri GZS

Ljubljana – V okviru Podjetniško trgovske zbornice pri GZS je bila ta teden ustanovljena posebna Sekcija trgovcev tehničnega blaga. Sekcija je sprejela program dela, izvolila petčlanski izvršilni o...

GG Plus / nedelja, 12. september 2021 / 18:20

Gradnja cest od leta 1991

Tik pred osamosvojitvijo Slovenije je bil odprt predor Karavanke, ki je bil pomemben del prometne povezave zahodne in srednje Evrope z jugozahodom. Gradnja gorenjske avtoceste se je nato s presledki n...

GG Plus / nedelja, 12. september 2021 / 18:19

Po svoji poti

»Napredni, a strogi vzgojni pristop uršulink ni slonel na splošno uveljavljeni metodi leskove šibe in groženj, temveč na svetovanju in pomoči. Držale so se državnega šolskega načrta in svojim 'goje...

GG Plus / nedelja, 12. september 2021 / 18:17

Anton Jobst – organist v Žireh in svetovna vojna

Na Brdu pri Šmohorju (Ziljska dolina na avstrijskem Koroškem) se je 12. septembra 1894 rodil skladatelj, organist, zborovodja, glasbeni pedagog Anton Jobst. V prvi svetovni vojni je bil ranjen, pot...