Srečko Kosovel, Zbrane pesmi, Študentska založba, Ljubljana, 2013, 1212 strani, 49 evrov, www.studenstkazalozba.si

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski človek. – Vse je ekstaza, ekstaza smrti. – / Lepa, o, lepa bo smrt Evrope; kakor razkošna kraljica v zlatu legla bo v krsto temnih stoletij, tiho bo umrla, kot bi zaprla stara kraljica zlate oči. – Vse je ekstaza, ekstaza smrti. – / Ah, iz oblaka večernega (zadnjega sla, ki oznanja Evropi še luč!) lije kri v moje trudno srce, joj, in vode ni več v Evropi in mi ljudje pijemo kri, kri iz večernih sladkih oblakov. – Vse je ekstaza, ekstaza smrti. – / Komaj rojen, že goriš v ognju večera, vsa morja so rdeča, vsa morja polna krvi, vsa jezera, in vode ni; vode ni, da bi opral svojo krivdo, da bi opral svoje srce ta človek, vode ni, da pogasil bi z njo žejo po tihi, zeleni jutranji prirodi. / In vse je večer in jutra ne bo, dokler ne umremo, ki nosimo krivdo umiranja, dokler ne umremo poslednji … / Joj, v to pokrajino, še v to zeleno, rosno zeleno pokrajino, še v to, solnce večerno, boš zasijalo s pekočimi žarki? Še v to? / Morje preplavlja zelene poljane, morje večerne žgoče krvi, in rešitve ni in ni, dokler ne padeva jaz in ti, dokler ne pademo jaz in vsi, dokler ne umremo pod težo krvi. Z zlatimi žarki sijalo bo solnce na nas, evropske mrliče.«

V gornjih vrsticah sem si dovolil nekaj, česar ne bi smel; slovito Kosovelovo pesem Ekstaza smrti sem »razverzil«, jo prepisal v pesem v prozi. Rezultat je še zmeraj vrhunski, pesem se tudi v tej obliki lepo bere, verz je bil tudi v izvirniku »svoboden«, vsebina je pa itak ista. Da ne govorim o njeni presenetljivi aktualnosti, še posebej v teh dneh, pred dnevom spomina na mrtve, ko malo več razmišljamo o smrti in z njo povezanih rečeh. – Če še nimate nobene zbirke tega izjemnega pesnika in tudi če imate le katero od njih, si zdaj lahko privoščite vse njegove pesmi v eni knjigi. Študentska založba je izdala njegove Zbrane pesmi, zbrala in uredila jih je Neža Zajc; ni jih povzemala po že objavljenih, ampak je izhajala iz rokopisov, ki jih hrani NUK, vrnila se je k izvirom. Spremno študijo je napisal Igor Grdina. Kosovel je večen. Za življenja je izšel le delček njegovega opusa, Integrali so prvič izšli šele 1967, Zbrano delo v treh knjigah še pozneje, vse pesmi v eni knjigi smo dobili šele zdaj. Prihodnje leto bo že 110 let od pesnikovega rojstva, njegove pesmi pa so neverjetno žive.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / sreda, 10. februar 2021 / 12:02

Pridobili nov Prešernov rokopis

V Narodni in univerzitetni knjižnici so pridobili Prešernov rokopis pesmi Sveti Senanus.

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / / 12:19

Zimsko druženje obrtnikov in podjetnikov

Kranjska Gora – Po šestih letih premora je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v soboto spret pripravila Zimske športne igre obrtnikov in podjetnikov. Lep sončen dan jih je za tekmovanje v velesl...

Gorenjska / / 12:14

Odzivnost največja na Loškem

Lani so s programom Svit odkrili 159 primerov raka debelega črevesa in danke.

Bohinj / / 12:03

Enotno proti upravljavskemu načrtu

Občinski svet v Bohinju je na februarski seji obravnaval tudi osnutek upravljavskega načrta Triglavskega narodnega parka (TNP) in enotno zahteval njegov umik ter ponovno odprtje Zakona o TNP.

Gorenjska / / 11:55

Raziskovali so kulturo

Študijski krožek pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Gorenjske se že drugo leto zapored ukvarja z raziskovanjem slovenske kulture, 8. februarja so obiskali Pot kulturne dediščine v Žirovnic...

Slovenija / / 11:53

Praznujemo dan žena

Kranj – Osmi marec, dan žena, je mednarodni praznik ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. Kakšen pomen ima danes pred stoletjem uveljavljen praznik? Je izgubil na svoji vrednosti,...