Književnost manjšin in priseljencev

Ljubljana – Novost na nedavnem festivalu Slovenski dnevi knjige v organizaciji Društva slovenskih pisateljev je bil sklop Babilon, ki omogoča srečevanje različnih jezikov. Ob tem so se v zadnjih dneh festivala predstavili tudi avtorji, ki so prispevali dela za Antologijo sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji. Antologija, zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, kot navaja SSKJ, je prva antologija, ki bralcem ponuja najboljša literarna besedila tujejezičnih avtorjev, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji. Od več kot sto dvajset avtorjev jih je bilo obravnavanih dvaindevetdeset, v antologijo pa je vključenih štiriintrideset avtorjev, pripadnikov manjšin in priseljenskih skupin, ki pišejo tudi ali samo v svojem maternem jeziku. Obravnavani jeziki so madžarščina, italijanščina, romščina, slovaščina, makedonščina, hrvaščina, bosanščina, srbščina in angleščina. Antologija bo izšla tako v slovenskem prevodu kot v izvirnih jezikih, kar predstavlja nekakšno dodano vrednost.

V procesu nastajanja projekta antologije so odločali glavna in odgovorna urednica Lidija Dimkovska in uredniki posameznik jezikov ter udeleženci delavnic, ki so potekale v okviru projekta Društva slovenskih pisateljev z naslovom Usposabljanje na področju kulturnega menedžmenta in založništva. Društvo slovenskih pisateljev je v zadnjih letih naredilo velik korak naprej k priznavanju priseljenskih in manjšinskih avtorjev s tem, da je odprlo vrata za pisatelje, ki živijo in ustvarjajo na območju Republike Slovenije, ne glede na jezik, v katerem pišejo, in se s tem vključilo v sodobni tok razumevanja literature in literatov, ki jih je vedno več dvo- ali celo trinacionalnih. »Antologija je zaklad različnih literarnih glasov, ki bi sicer ostal skrit in dostopen le redkim slovenskim bralcem, ne pa tudi nacionalni literaturi večkulturne Slovenije, ki bo zaradi te antologije bolj kozmopolitska in sodobna,« so zapisali v društvu. Ustvarjalci antologije bodo svoje delo v prihodnjih mesecih predstavljali po slovenskih knjižnicah, v gorenjski prestolnici pa se nameravajo ustaviti jeseni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 22. september 2019 / 13:11

Ne bodi tak kot krava ...

Podporezen – Na marsikateri gorenjski kmetiji se pritožujejo nad sicer redkimi (objestnimi) pohodniki, ki v slogu nekdanje družbene lastnine in krilatice »vse je naše« hodijo vsepovsod in vsevprek....

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / / 06:00

Kako bodo pomagale banke

Banke že sprejemajo ukrepe za pomoč prizadetim v poplavah, med katerimi so tudi odlogi in reprogramiranja kreditov, področje pa bo urejal tudi interventni zakon po poplavah, ki ga je vlada obravnavala...

Kranj / / 15:34

Rupa naj bo naselje

Krajani Rupe so na shodu zahtevali, da Rupa tudi uradno postane naselje. Protestirali so tudi proti načrtovani severni obvoznici. Z odgovori kranjskega župana Matjaža Rakovca so bili zadovoljni.

Slovenija / / 15:31

Trgovine ponovno odprte po ustaljenem času

Ljubljana – Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan je preklical odredbo, ki je zaradi naravne nesreče dopuščala odprtje prodajaln ob nedeljah in praznikih. Prodajalne so bile t...

Šenčur / / 15:30

Poplave niso zaustavile gradnje

Gradnja doma za starejše v Šenčurju poteka po načrtih, zaustavila je niso niti nedavna neurja s poplavami. Prve stanovalce bi lahko sprejel že ob koncu letošnjega leta.

Gospodarstvo / / 15:28

Velike spremembe v gozdu in gozdarstvu

»Gozdarstvo in gozdovi so se v tridesetih letih občutno spremenili, zakon o gozdovih pa je še vedno isti, zato ga bo treba drastično spremeniti, da bo javna gozdarska služba kos vsem nalogam,« je ob u...