Književnost manjšin in priseljencev

Ljubljana – Novost na nedavnem festivalu Slovenski dnevi knjige v organizaciji Društva slovenskih pisateljev je bil sklop Babilon, ki omogoča srečevanje različnih jezikov. Ob tem so se v zadnjih dneh festivala predstavili tudi avtorji, ki so prispevali dela za Antologijo sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji. Antologija, zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, kot navaja SSKJ, je prva antologija, ki bralcem ponuja najboljša literarna besedila tujejezičnih avtorjev, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji. Od več kot sto dvajset avtorjev jih je bilo obravnavanih dvaindevetdeset, v antologijo pa je vključenih štiriintrideset avtorjev, pripadnikov manjšin in priseljenskih skupin, ki pišejo tudi ali samo v svojem maternem jeziku. Obravnavani jeziki so madžarščina, italijanščina, romščina, slovaščina, makedonščina, hrvaščina, bosanščina, srbščina in angleščina. Antologija bo izšla tako v slovenskem prevodu kot v izvirnih jezikih, kar predstavlja nekakšno dodano vrednost.

V procesu nastajanja projekta antologije so odločali glavna in odgovorna urednica Lidija Dimkovska in uredniki posameznik jezikov ter udeleženci delavnic, ki so potekale v okviru projekta Društva slovenskih pisateljev z naslovom Usposabljanje na področju kulturnega menedžmenta in založništva. Društvo slovenskih pisateljev je v zadnjih letih naredilo velik korak naprej k priznavanju priseljenskih in manjšinskih avtorjev s tem, da je odprlo vrata za pisatelje, ki živijo in ustvarjajo na območju Republike Slovenije, ne glede na jezik, v katerem pišejo, in se s tem vključilo v sodobni tok razumevanja literature in literatov, ki jih je vedno več dvo- ali celo trinacionalnih. »Antologija je zaklad različnih literarnih glasov, ki bi sicer ostal skrit in dostopen le redkim slovenskim bralcem, ne pa tudi nacionalni literaturi večkulturne Slovenije, ki bo zaradi te antologije bolj kozmopolitska in sodobna,« so zapisali v društvu. Ustvarjalci antologije bodo svoje delo v prihodnjih mesecih predstavljali po slovenskih knjižnicah, v gorenjski prestolnici pa se nameravajo ustaviti jeseni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 10. april 2020 / 19:16

Avto našli, pogrešanega (še) ne

Iskanje pogrešanega Jeseničana Iva Matanoviča se nadaljuje. Minulo soboto so pod goro Jerebikovec nad Mojstrano našli njegov avto.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:35

Takšne in drugačne zimske radosti

Po zimske užitke tudi na drsališča, a le če so varna in dobro očiščena. Da se drsalne dogodivščine ne bi končale s trdim padcem na zadnjo plat, poskrbijo tudi prostovoljci, ki drsalne površine redn...

Gorenjska / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:33

Otroci in mladostniki, prezrti in pozabljeni žalovalci

Slovensko društvo Hospic je že pred dobrimi dvajsetimi leti začelo izvajati tudi program za žalujoče otroke in mladostnike, v okviru katerega med drugim organizirajo tabore Levjesrčni za mlade žaloval...

Kranj / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:21

Bolno vrbo zamenjali z brezo

Kranj – Vrbe ni več, zdaj tam raste breza, bi za potrebe tega članka lahko parafrazirali znamenito izjavo pokojnega Jožeta Pučnika. Pred časom so namreč pred Prešernovim gledališčem v Kranju odstra...

Gorenjska / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:19

Leto 2022 si bomo zapomnili po ...

Po čem si bomo zapomnili leto 2022, kaj si želimo v naslednjem letu in kako bomo praznovali?

Kultura / ponedeljek, 26. december 2022 / 16:15

Iz srca in za ljudi

Te dni je izšel glasbeni prvenec Kvinteta Vintgar, ki mu naslov daje okolje, iz katerega pevska zasedba izhaja, v prvi vrsti pa ga določa glasba, ki nam jo pet ubranih pevcev daje v poslušanje.