Književnost manjšin in priseljencev

Ljubljana – Novost na nedavnem festivalu Slovenski dnevi knjige v organizaciji Društva slovenskih pisateljev je bil sklop Babilon, ki omogoča srečevanje različnih jezikov. Ob tem so se v zadnjih dneh festivala predstavili tudi avtorji, ki so prispevali dela za Antologijo sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji. Antologija, zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, kot navaja SSKJ, je prva antologija, ki bralcem ponuja najboljša literarna besedila tujejezičnih avtorjev, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji. Od več kot sto dvajset avtorjev jih je bilo obravnavanih dvaindevetdeset, v antologijo pa je vključenih štiriintrideset avtorjev, pripadnikov manjšin in priseljenskih skupin, ki pišejo tudi ali samo v svojem maternem jeziku. Obravnavani jeziki so madžarščina, italijanščina, romščina, slovaščina, makedonščina, hrvaščina, bosanščina, srbščina in angleščina. Antologija bo izšla tako v slovenskem prevodu kot v izvirnih jezikih, kar predstavlja nekakšno dodano vrednost.

V procesu nastajanja projekta antologije so odločali glavna in odgovorna urednica Lidija Dimkovska in uredniki posameznik jezikov ter udeleženci delavnic, ki so potekale v okviru projekta Društva slovenskih pisateljev z naslovom Usposabljanje na področju kulturnega menedžmenta in založništva. Društvo slovenskih pisateljev je v zadnjih letih naredilo velik korak naprej k priznavanju priseljenskih in manjšinskih avtorjev s tem, da je odprlo vrata za pisatelje, ki živijo in ustvarjajo na območju Republike Slovenije, ne glede na jezik, v katerem pišejo, in se s tem vključilo v sodobni tok razumevanja literature in literatov, ki jih je vedno več dvo- ali celo trinacionalnih. »Antologija je zaklad različnih literarnih glasov, ki bi sicer ostal skrit in dostopen le redkim slovenskim bralcem, ne pa tudi nacionalni literaturi večkulturne Slovenije, ki bo zaradi te antologije bolj kozmopolitska in sodobna,« so zapisali v društvu. Ustvarjalci antologije bodo svoje delo v prihodnjih mesecih predstavljali po slovenskih knjižnicah, v gorenjski prestolnici pa se nameravajo ustaviti jeseni.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 24. maj 2024 / 11:14

Kakšne dividende lahko pričakujejo delničarji

Včeraj je bila skupščina Petrola, na kateri so delničarji odločali o uporabi 74,2 milijona evrov bilančnega dobička. Če so soglašali s predlogom uprave in nadzornega sveta, bo družba 74 milijonov e...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 29. marec 2016 / 00:40

Slovenska platforma z islandsko podporo

Matej Rauh iz Lesc je zasnoval prvo slovensko platformo za nagradno množično financiranje Adrifund.

Kronika / torek, 29. marec 2016 / 00:39

Odredili obvezno zdravljenje

Uršula Lonka Prešeren, ki je oktobra lani v neprištevnosti ubila Ino Pličanič, mora na obvezno psihiatrično zdravljenje.

Gospodarstvo / torek, 29. marec 2016 / 00:38

Otroke spodbujali k podjetnosti

Na Osnovni šoli Predoslje so končali prvi podjetniški krožek, ki naj bi v prihodnosti potekal po vseh kranjskih osnovnih šolah. Učence so spodbujali, naj bodo nadvse podjetni.

Gospodarstvo / torek, 29. marec 2016 / 00:28

Domače ni vedno ekološko

V Združenju za ekološko kmetovanje Gorenjske ugotavljajo, da povpraševanje po ekološko pridelani hrani narašča in da domače ni vedno tudi ekološko. V prihodnje želijo urediti trženje ekološko zrejenih...

Razvedrilo / torek, 29. marec 2016 / 00:26

Fevžerjevi slovenski olimpijski heroji

Prejšnji ponedeljek so v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču gostili znanega slovenskega fotografa Aleša Fevžerja. Beseda je tekla o njegovem delu, športni fotografiji in pa o njegovi knjigi Slove...