Zakon nepravičen za Bohinjce

Bohinjski župan Franc Kramar: predlog zakona o legalizaciji črnih gradenj iz Bohinjcev znova dela drugorazredne državljane.

Bohinjska Bistrica – »Območje Triglavskega narodnega parka se vedno znova izloča iz reševanja te problematike. Mi smo bili pobudniki reševanja tega problema, a na koncu bodo lahko razni veljaki legalizirali svoje črne gradnje, Bohinjci pa bomo znova drugorazredni državljani,« je na četrtkovi tiskovni konferenci dejal bohinjski župan Franc Kramar. V predlogu zakona o legalizaciji nelegalnih gradenj je namreč zapisano, da je javni interes za ta območja prevelik, zato se bo vsak primer obravnaval posebej. Župan je izpostavil tudi problem črnih gradenj, ki so bile zgrajene pred nastankom Triglavskega narodnega parka, za katere bi v vsakem primeru morala veljati amnestija. Andrej Golčman iz razvojnega centra Radovljica je dejal, da problem črnih gradenj izbruhnil že v šestdese­tih letih preteklega stoletja, v sedanji obliki pa se je pričel pojavljati v letu 1977. »Posluha za območje Triglavskega narodnega parka že takrat ni bilo. Z Jazbinškovim zakonom se je zadeva še dodatno zakomplicirala, saj je uvedel pojem povrnitve v prvotno stanje, torej stanje pred letom 1967, za kar se je v večini primerov izkazalo, da ni mogoče, in je problem znova ostal nerešen,« pove Golčman. »Mislim, da je treba zagovarjati enakost pred zakonom. Posebej pa še dejstvo, da je večina teh gradenj nastala pred letom 1976, v teh letih pa bi zastarala celo večina kaznivih dejanj.« Kot meni Golčman, imajo največje težave tisti, ki so se sami prijavili. Število črnih gradenj v Bohinju v primerjavi s preostalo Slovenijo ne izstopa drugače kot po tem, da gre večinoma za stare črne gradnje, kar pomeni, da se problematika zaradi vseh omejitev ne rešuje.

Darko Kuzmič, ki so mu kot zadnjemu podrli hišo, ki je bila v lasti ministrstva za šolstvo, obenem pa so mu še zaračunali rušenje, je na četrtkovi tiskovni konferenci dejal: »Kmalu bo preteklo pol leta od najbolj gnusnega dejanja države. Celo naselje, v katerem je bila moja hiša, je bila postavljeno leta 1963. Hodil sem po Sloveniji okoli drugih črnih gradenj in ugotovil, da se vsi izogibajo Bohinja, obenem pa so si uredili papirje za črne gradnje, zgrajene po letu 1990.« Kuzmič hoče samo še vedeti, kdo je dajal navodila ob rušenju njegove hiše: »Naročeno je bilo, da mora hiša pasti, sicer jim bodo trgali od plač, in da rušenja niti Pahor ne more preprečiti. Odločil sem se, da bom raziskal zadevo do konca!«

Župan Kramar je razočaran, saj je pričakoval pravično rešitev, podobno kot so rešili Hrvati: »Imel sem obljubo ministra, predsednice vlade in drugih. Siti smo tega, da o našem življenju odločajo zavodi, ki z Bohinjem nimajo nič,« zato napoveduje, da se bodo zoper novo neenakopravnost v predlogu zakona borili z vsemi sredstvi, najprej s predlogi za spremembe v javni obravnavi. Če bo sprejet, pa je že zagrozil z ustavno presojo zakona, omenil pa je tudi možnost državljanske nepokorščine.