V strahu pred novimi podori

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / sobota, 22. februar 2020 / 15:52

Po skalnem podoru krajani naselja Na Plavžu zahtevajo zaščito skalnih sten v pobočju nad svojimi hišami. Na Občino Železniki so naslovili dopis z zahtevo, pod katero so se podpisali predstavniki 29 hiš.

Železniki – Ogromna skala, ki se je pred mesecem dni utrgala iz strme skalne stene nad naseljem Na Plavžu v Železnikih in jo je k sreči zadržala lovilna mreža v gozdu nad stanovanjskimi hišami, je že sanirana, a s tem skrbi stanovalcev še ni konec. Bojijo se namreč, da bi se kaj takega ponovilo, zato so na Občino Železniki na začetku tega tedna naslovili vlogo za vzpostavitev sistema varovanja pred skalnimi podori, ki so jo podpisali predstavniki 29 hiš, v katerih živi blizu sto krajanov. Župan Anton Luznar pravi, da bodo sanacijo skušali izvesti s pomočjo državnih sredstev.

Kot smo poročali konec januarja, se je skala ujela v lovilno mrežo, ki jo je v gozdu namestila družina Tušek. Občina je poskrbela za sanacijo. Trajala je pet dni, skalo, za katero se je na koncu izkazalo, da ima kar osem ton oz. tri kubične metre, pa so razdrobili, je povedala Cirila Tušek ter dodala, da so domačini v hišah med regionalno cesto in vznožjem pobočja, pri katerih so zbirali podpise, po zadnjem skalnem podoru zelo prestrašeni. Kot pišejo v dopisu, naslovljenem na občino, so Na Plavžu že desetletja priča padanju skal s pobočja na desni strani ceste v smeri Podrošta. Krajanom v tem delu naselja letijo večje in manjše skale v hiše in na vrtove, kar jim povzroča ne le škode na premoženju, temveč jih tudi življenjsko ogroža. Nekateri domačini so za zaščito že pred 15 leti začeli sami postavljati zaščitne mreže v brežini za hišami. Mreže morajo vsako pomlad očistiti kamenja in padlega drevja. »Večina prebivalcev na tem območju pa je popolnoma nezaščitena in stalno živijo v strahu,« so poudarili.

V dopisu se sklicujejo tudi na ugotovitve geologa, ki si je konec januarja po naročilu občine ogledal strmo pobočje. Ugotovil je, da je cona izpadanja v strmih skalnih stenah na 620–700 metrih nadmorske višine. Kamnina je zaradi razgaljenosti močno podvržena zunanjim dejavnikom in zaradi tektonike močno razpokana. Skala se je na poti proti naselju na okoli 465 metrih nadmorske višine kotalila in odbijala. Sodeč po odtisih v tleh so bili skoki dolgi celo do 12 metrov. Geolog je tudi ugotovil, da je bila sreča v nesreči, da se je zaletela v drevo. »S tem se ji je močno zmanjšala energija, kar je vodilo v njeno zaustavitev na območju jeklene mreže,« navaja v poročilu. Ob pregledu pobočja se je tudi pokazalo, da so se podobni dogodki zgodili tudi v preteklosti. Naleteli so tudi na skalo v velikosti enega kubičnega metra, ki se je zaustavila ob trku z drevesom. Geolog je ocenil, da je take dogodke mogoče pričakovati tudi v prihodnje, zato je potencial padanja kamenja treba podrobno proučiti. »Varovanje je mogoče izdelati s pomočjo podajno-lovilnih ograj in/ali z zadržanjem kamnitih blokov na mestu v coni izpadanja,« je predlagal.

Problematika se nanaša na celotno pobočje od hišne številke Na Plavžu 1 do Dolenčevega jezu. Večinoma gre za zemljišča v zasebni lasti, a kot opozarjajo domačini, s svojimi hišami, vrtovi in ograjami ščitijo tudi državno cesto.

Krajani od občine zahtevajo, da z ustreznimi jeklenicami takoj zavaruje kamnite bloke v coni izpadanja ter da se v nadaljevanju zavaruje območje hiš in ceste s podajno-lovilnimi ograjami. »Ker gre za široko območje, kjer prihaja do padanja kamenja po strmem pobočju, kar ogroža občane in hiše, bomo poskušali sanirati pojave nestabilnosti tal preko sofinanciranja ministrstva za okolje in prostor,« pa je pojasnil župan Anton Luznar.