Moteč promet okoli lipe v Vrbi

Vrbljani opozarjajo, da povečan promet okoli lipe v Vrbi uničuje njeno okolico. Tja vozniki zaidejo zaradi pomanjkljive prometne signalizacije.

Vrba - Okoli vaške lipe v Vrbi, ki naj bi jo ministrstvo za kulturo skupaj s Prešernovo rojstno hišo in cerkvijo sv. Marka razglasilo za spomenik državnega pomena, zadnje leto, odkar so po gradnji kanalizacije razširili cesto, poteka krožni promet, je ogorčen domačin Karel Ribič: »Okolica lipe je vsak dan bolj poškodovana. Ker ni posebnega smerokaza za Breznico, se mnogi, namesto da bi zavili desno, peljejo naravnost po asfaltirani cesti do lipe, nato pa obračajo na zasebnih dvoriščih ali pa okoli lipe. Občina je sicer poskrbela za prometni znak za prednostno cesto, a ga med vožnjo po ozki cesti mnogi prezrejo. Včasih je bil okoli lipe makadam, prostora je bilo bistveno manj, tako da ni nikomur prišlo na misel, da bi vozil okrog nje, nato pa je občina pred leti okolico lipe asfaltirala, po gradnji kanalizacije v lanskem letu pa je cesta še širša, omogoča tudi vožnjo okoli lipe, ki včasih ni bila možna. Vendar pa vozijo tudi po travnatem otoku okoli lipe in odnašajo zemljo. Na kritičnih mestih bi bilo treba postaviti robnike, vaščani pa razmišljamo, da bi kar sami poskrbeli za smerokaz za Breznico, če občina ne bo tega storila.« Kot še pravi Ribič, bi bila znamenita, 400 let stara lipa vaščanom v precej večji ponos, če bi njeno okolico uredili bolj zgledno.

Na občini Žirovnica pojasnjujejo, da vse od obstoja občine v Vrbi ni bilo kažipota za Breznico, ga bodo pa namestili naknadno, če se bo izkazalo, da znak za prednostno cesto ne zadošča. Dokončno ureditev okolice lipe načrtujejo prihodnje leto, letos pa bodo kranjski zavod za varstvo kulturne dediščine zaprosili za predhodna navodila.

Na kranjskem zavodu sicer ugotavljajo, da je travni otok okoli lipe ostal približno enake velikosti in oblike kot pred lanskim gradbenim posegom, so pa po besedah Nataše Koruza »ostale nesanirane poškodbe starejše ureditve zelenega otoka z lipo in srenjskimi kamni (delna odstranitev utrditve brežine s prodniki in gaženje vogala zelenega otoka)«. Poleg tega je občina po gradnji kanalizacije asfaltirala tudi zelene in makadamske cezure med cesto in hišnimi fasadami ter uporabila betonske robnike, kar, tako Koruza, ni v prid ohranjanju vaškega značaja Vrbe. »Z načrti, po katerih se je izvajalo asfaltiranje, zavod ni bil seznanjen, niti ni bil povabljen k sodelovanju pri načrtovanju,« pravi. Na občini zatrjujejo, da so zavod seznanili z načrti za gradnjo kanalizacije skozi Vrbo: »Ponekod smo zaradi lažjega srečevanja vozil in vzdrževanja vozišče ob asfaltiranju nekoliko razširili v bankino, tako da ni šlo za novo urejanje vaškega prostora, ampak za sanacijo cest po gradnji kanalizacije. Ob tem je bilo treba poskrbeti tudi za odvajanje meteorne vode, da ne bi odtekala s cest na dvorišča, s čimer je bilo v bližnji preteklosti kar nekaj težav.«

Ureditev Vrbe bi bila po mnenju Nataše Koruza lahko boljša, če bi vaški prostor urejali načrtno in celostno, opaziti je tudi neustrezno in raznoliko izbiro javne opreme, ki je oblikovno in po uporabljenih materialih primernejša za mestno okolje. Na občini Žirovnica odgovarjajo, da je javna oprema v Vrbi identična tisti v ostalih naseljih v občini, ki so vsa vaškega značaja.