To je mali kulturni praznik ...

... je bilo v sredo pred nabito polnim avditorijem med drugim izrečeno z odra Kristalne dvorane v Sokolskem domu v Škofji Loki. Razlog: koncert učiteljev Glasbene šole in odprtje razstave likovnih del puštalskih likovnih ustvarjalcev. Na kratko, Puštušk vičer u Lok`.

»Kako pa igrajo?« voditeljica Monika vpraša sovoditelja Jožeta, ki v puštuškem narečju razlaga v Sokolskem domu zbranim poslušalcem, kako lepo je poslušati glasbo na dvorišču Puštalskega gradu, kjer domuje škofjeloška glasbena šola. »Tk',« pojasni ogovorjeni. »Kako tk'?« naprej vrta ona, on pa odgovori: »Tk'. Lipooo …« Tako sta v duhovitem tonu Puštušk večir u Lok' zapeljala voditelja prireditve Jože Oblak in Monika Tavčar, on po puštušk, ona v ustreznem prevodu v zborni slovenščini.

Puštalski likovni ustvarjalci, med njimi tako akademsko izobraženi kot tudi številni, ki jim je likovna dejavnost ljubiteljstvo, no, na tokratni razstavi lahko vidimo, da veliko več kot to, že več let pripravljajo skupne razstave. Običajno so dela na ogled postavili v kapeli Puštalskega gradu, letos januarja so prvič razstavili »na plac« v Groharjevi galeriji, tokrat pa so družno z učitelji Glasbene šole »zavzeli« kar Sokolski dom v celoti. Medtem ko smo ob likovnih delih, največkrat slikah in fotografijah, a tudi instalacijah in drugih umetniških stvaritvah, v preddverju počivali naše oči, so v Kristalni dvorani učitelji z izbrano muziko božali naša ušesa. »To je mali kulturni praznik,« je v uvod »u večir« dejal kustos Loškega muzeja Boštjan Soklič, saj je v Škofji Loki pomemben vsak koncert in vsaka razstava, ko pa se skupaj vzamejo in eni in drugi, je to praznik. Tokrat razstavlja kar devetnajst likovnikov. Po besedah govornika nič čudnega, saj je škofjeloško področje prostor z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino, kjer sta se rodila in zgodila slovenska moderna likovna umetnost in prav puštalski umetniki znajo povezati žlahtnost in slavo minulih časov z umetniškimi izzivi sodobnosti.

Tudi v Glasbeni šoli so po desetih letih spet obudili učiteljski koncert, a je bila lani grajska kapela mnoga premajhna za vse poslušalce, zato so letos izbrali večji oder v Sokolskem domu. Upravičeno. Dvorana je bila polna do zadnjega sedeža in tudi zidova ob straneh so pokrili nanje naslanjajoči se zamudniki. Koncertni večer je bil izbran skrbno in premišljeno, uživali smo lahko ob skladbah velikih imen klasične glasbe, kot so Bach, Mozart, Dvorak, Chopin, kot ob skladbah sodobnejših avtorjev, ki jih je pri ustvarjanju navdihoval jazz.

Koncert sta z Dvorakovo skladbo za klavir in violino začela Jasna Jan Sešek in Armin Sešek, pianistko Olesjo Horvath je ponesla virtuoznost Rahmaninova, Karin Garb (flavta), Špela Kermelj (violončelo) in Ivan Pejić (violina) so nas s sodobno priredbo Bacha popeljali od baroka do swinga, ragtimea in rokenrola, brata Jernej in Janez Hostnik pa v Mozartovega Don Giovannija. Karin in Špela sta še enkrat navdušili v občutenem duetu skladbe Ville-Lobosa, prav tako kot Ivan Pejić z Mazourko Zarzyckega, pa Irena Šmid (saksofon) in Jaka Strajnar (vibrafon), ki sta z Dorhamovo skladbo Blue Bossa odprla trenutke za jazz in latino. Ko so že omenjena Šmidova, Strajnar in oba Hostnika zamenjali svoje »inštrumente«, klavir za saksofon, trobento za bobne, bas kitaro za bariton in bobne za harmoniko, smo lahko le še uživali ob duhoviti Hancockovi Cantaloupe Island. Ko je jazzovske duše v zaključku pocrkljal še »Prfoks jazz band«, v katerem sta se Karin, Ireni in Jaku pridružila še Luka Vehar (kitara) in Denis Kokalj (bas kitara), je bilo doživetje popolno. Jobimova zimzelena The Girl from Ipanema in za bis še Libertango Astorja Piazolle (za slednjega se vsi odsotni lahko iz jeze zlahka ugriznete v koleno) sta večer naredila popoln.

Upati je le, da bomo vse, ki so se na koncu predstavili na odru, tako glasbenike kot likovnike, lahko ob letu osorej spet videli v enakem kontekstu. »Tk' bi mogl' b't,« bi rekli, v katerem koncu Škofje Loke že?