Glavna zapora pred izlivom jezerske vode v turbine

S čolnom od Mavčič do Kranja (5)

V dobri uri je mogoče z malo hitrejšim čolnom priveslati od Mavčič pa do Kranja. In prav zanimiva ter prijetna je vožnja. Sam sem to razdaljo preveslal že velikokrat in moram priznati, da je to res čudovito doživetje.

Poglejmo, kaj vse je mogoče videti in doživeti na takem "popotovanju od Mavčič do Kranja" ali od elektrarniških zapornic do izliva Save v jezero ob ustju Save in Kokre.

Elektrarni se s čolnom ni mogoče približati, ker že nekaj deset metrov pred vodno zaporo posebno opozorilo to prepoveduje. Dobro urejena in tlakovana brežina je na desni strani jezera pod Mavčičami, kar omogoča lahek dostop na kopno ali s kopnega na jezero. Tam je tudi nekaj privezanih čolnov prav pred stanovanjskimi hišami v neposredni bližini jezera. Medtem pa je na nasprotni strani pod vasjo Moše vsak dostop do jezerske gladine nemogoč, ker vas čepi visoko nad skalnatimi brežinami in prepadi. Seveda je po suhem mogoč prehod z enega na drugi breg po mostu nad zapornicami.

Od tod nas pelje čolnič proti Trbojam ter Prašam na drugi strani jezera. Desni breg od Mavčič do Praš se vzpenja dokaj visoko nad gladino, medtem se levi proti Trbojam čedalje bolj spušča in doseže najnižji nivo pred Mlinarjevo domačijo pod vasjo. Prav blizu obale stoji stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, s prostranimi travniki in njivami, ki se razprostirajo v nizkih terasah prav od jezera pa do Podbrega in naprej do Čadeža. Sem in tja po jezeru nas spremljajo jate vodnih rac, preletavajo nas posamični galebi in druge ptice, pogosto pa se zadržujejo na tem delu tudi labodi.

Privezov za čolne niti na eni ali drugi strani ni veliko - še največ jih je pred ribiško postojanko v Prašah, pred ribiškim gostiščem na Bregu in pri Mlinarju na Prebačevem. Potem pa do Kranja ni videti nobenega čolna več, ker se jezero zožuje v sotesko in dostopi do jezera večinoma niso možni.

Tako naravne razmere in človekova dobra volja, ter druge okoliščine omogočajo razvoj razvedrilnega turizma, kot je čolnarjenje, jadranje in ribolov ter šport na obalah. To se hitreje razvija zlasti v velikem delu jezerske kotanje med Mavčičami, Prašami, Trbojami, Žerjavko in Jamo, koder se razprostirajo največje površine, ki še omogočajo dostop do jezera. Druga, dokaj manjša kotanja, med Prebačevim in Bregom je prav tako ugodna za vodne ter športne aktivnosti na suhem, ker ima podobne naravne pogoje za razvoj.

Kako se bo vse skupaj odvijalo v prihodnje, bo pokazal čas.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 3. julij 2020 / 14:54

Od polnoči nov režim na mejah

Minister za notranje zadev v odstopu Aleš Hojs poziva Slovence, naj čim manj potujejo na Hrvaško. Odločbe o karanteni bodo potnikom vročali že na meji, za nespoštovanje karantene je zagrožena tudi kaz...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...