Rožletova atletska šola

Rožle Prezelj je eden od naših najuspešnejših atletov. Dvakratni olimpijec, absolutni državni rekorder v skoku v višino. V želji, da bi kar najbolj pomagal otrokom, da bi se bolje razvili, je ustanovil atletsko šolo.

Ideja o ustanovitvi atletske šole je vzklila ob spoznanju, da se otroci ne znajo gibati, nimajo razvite koordinacije, motorike. Žal je vedno več otrok nerodnih, brez energije, vztrajnosti, slabo se orientirajo v prostoru in posledično se slabše znajdejo v družbi z vrstniki. Tisti otroci, ki radostno tekajo naokoli, pa so pravo nasprotje. To je spodbudilo Rožleta Prezlja skupaj z Niko in Stanko, da so ustanovili “osnovno” atletsko šolo za najmlajše.

Namen šole je, da se otroci spoznajo s športom. Šport naj bo del življenja, naj bo tisto, kar imajo radi. In kaj otroci navadno radi počnejo? Tisto, kar znajo (naj)bolje. Zato naj bo otroštvo čas, ko se naučijo gibati. Skozi vadbo otroci razvijajo motorične sposobnosti, vid, sluh in občutke. Nagovarjajo levo in desno možgansko polovico in tako razvijajo sposobnosti, ki jih potrebujejo v vsakodnevnem življenju. Šola ni izjema! Želimo si zdravih, srečnih in sproščenih otrok, je dejala vaditeljica Nika Brežnik. Vadba poteka od začetka oktobra pa do konca maja. Nato sledi gratis teden v juniju, namenjen izključno zabavi in sprostitivi, saj so otroci takrat že tako ali tako preobremenjeni s šolskimi obveznostmi in jim koncentracija občutno pade. Potrebujejo prostor in možnost, da sprostijo napetost. Vadba poteka v telovadnici, saj je za otroke pomembno, da prostor obvladajo. Le tako se namreč počutijo varne. Spomladi pa vseeno obujejo tekaške copate in s starši razmigajo telo na soncu na krajšem teku.

»Zdrav razvoj je naložba za vse življenje. Otrok do petega leta kot spužva srka informacije iz okolja. To je čas, ko mora priti v stik z ljudmi, živalmi, naravo, glasbo, športom, virusi in bacili ... Vse to mora biti! Kasneje je telo manj prilagodljivo. Kar narediš v otroštvu, se ti vrača vse življenje. Tega se starši premalo zavedajo. Človeško telo je kot neke vrste računalnik. Več kot ima informacij, sposobnejše je. Otrok, ki osvoji gibe in obvlada svoje telo, se počuti bolj varnega, je samozavestnejši, sproščen in umirjen. Ni potrebe po umikanju v preživetveni del možganov. Tak otrok bolje funkcionira v življenju, v družbi, v šoli. Prvo brez drugega ne gre,« pravi Rožle Prezelj.

Tudi v odrasli dobi nam športna mladost pride prav. Ne samo, da je gibanje nujno za ohranjanje zdravja, je tudi družabnega značaja. Škoda je, da se nekateri ljudje izmikajo športnim aktivnostim samo zato, ker jim le-te ne ležijo oz. niso ravno mojstri tekanja, skakanja, kolesarjenja, brcanja in podajanja žoge ... V Rožletovo šolo sprejemajo otroke od 3. do 11. leta starosti. Seveda se od začetka ne učijo šole teka in drugih zahtevnih prvin, se pa skozi igro učijo pravilnega gibanja. Vseskozi se trudijo, da se otroci kar največ naučijo skozi igro. Takrat so sproščeni in odprti za novosti. Spontano izberejo najbolj racionalen gib, ki je navadno tudi najpravilnejši. Vadba je sestavljena tako, da otrok razvija tako aerobne kot anaerobne sposobnosti. Učijo se tudi izrazov in vrednot, kot so higiena rok, telesa, spoštovanje vadečih in vaditelja, pomen spanja in počitka, spoštovanje pravil igre in timskega dela. Vse skupaj pa popestrijo še z učenjem ritma in melodike, saj je glasba dober stimulator možganov. Pred počitnicami jih je obiskala tudi legendarna atletinja Marlene Ottey, kateri so pokazali vse, kar so se naučili, ona pa jim je pripovedovala o svojih atletskih začetkih v rodni Jamajki, kar je bilo za otroke še posebaj zabavno. Vsak od njih se je z njo tudi slikal in dobil sliko z njenim podpisom.

»V Atletski šoli Rožle Prezelj želimo otroke naučiti, da šteje trud, ne prvo mesto. Želimo, da otroci vedo, da so pomembni ne glede na to, kako daleč skočijo ter kako hitro tečejo. Važno je, da daš vse od sebe in da aktivno premaguješ ovire v življenu. Nič ne pride samo od sebe in vse je mogoče. Tekem tako ni v našem programu in se nanje tudi ne pripravljamo,« je zaključila Nika, ki je bila odlična plavalka in je tudi vodila plavalno šolo za najmlajše. Pomaga ji še Stanka, ki je učiteljica razrednega pouka z mnogo športnih izkušenj, saj je še danes uspešna atletinja, ki v veteranskih kategorijah osvaja medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih.