Pod Jerebikovcem se nam Jalovec in Mangart pokažeta kot na dlani.

Graničarska pot

Jerebikovec (1617 m), Kamnati vrh (1647 m), Visoka Bavha (1647 m), Nizka Bavha (1642 m), Tamarča (1728 m), Vošca (1737 m); Mirni svet zahodnih Karavank, zahodno od Kepe, sem se odločila odkriti v celoti. Manjkal mi je tisti del od Korenskega sedla do Vošca. Graničarska steza po skoraj celotni poti.

Že velikokrat sem napisala, da mi je zelo pri srcu zahodni del Karavank, ki ni označen. Neokrnjeni svet, kjer narava kaže svojo moč, je bolj neobljuden kot obljuden in zato le še privlačnejši. V verigi spokojnih južnih karavanških pobočij bomo tokrat prehodili greben med Korenskih sedlom in Vošco, ter se povzpeli na Jerebikovec, Kamnati vrh, Visoko in Nizko Bavho, Tamarčo in Vošco.

Zapeljemo se do nekdanjega mejnega prehoda Korensko sedlo, kjer pri prvi opuščeni stavbi na desni strani, tik pred prehodom, parkiramo. Na travnikih okoli se pase živina, zato previdno prestopimo ogrado, ki jo omejuje električni pastir. Vzpenjamo se ob potoku, ko kar naenkrat pred seboj zagledamo stezo, ki se začne v okljukih dvigovati. Prijetna pot, lahko sledljiva in vzdrževana, nas pripelje na gozdno cesto, ravno na ovinku. Zavijemo levo, nekaj deset metrov, ko spet zagledamo stezo, ki nas popelje desno v breg. Prvih nekaj metrov je zelo dobro vidljiva, nato pa sledljivost izgine. Svetujem, da se držimo bolj desno. V vsakem primeru moramo priti na vrh grebena. Ogromno stezic nam bo dovoljevalo, da bomo hodili prosto po Prešernu, le vprašanje je, kako dolg sonet bomo spesnili. Travnik, na katerega bomo stopili, označuje naš vrh, Jerebikovec, 1617 m. Do sem smo potrebovali 1 uro in 30 minut. Prehodimo ga in sestopimo na sedlo Rekarščica, 1554 m, kjer je avstrijska lovska koča. Nadaljujemo kar po grebenu do gozdne ceste, kjer zasledimo oznako poti 603 (oz. 03), ki vodi na Kamnati vrh. Sledimo cesti, na koncu katere nas smerokaz usmeri ostro desno po gozdnem slemenu. In že smo na vrhu Kamnatega vrha, 1647 m. Drevje okoli vrha nam ne privošči nobenega posebnega razgleda. Po travnatem slemenu se spustimo mimo mejnih kamnov, ki jim zvesto sledimo. Pri mejnem kamnu številka 179/01 se pot usmeri desno in se spusti skozi pas gozda do poseke. Na tem mestu je razgled več kot čudovit, saj se pred nami razpre veriga vzhodnih in zahodnih Julijcev, od Kukove špice pa vse tja do Montaža. Tik pred seboj zagledamo poseko, preko katere se bomo povzpeli na Visoko Bavho. V tem delu je zaradi zaraščenosti težko slediti mejnim kamnom, zato do ceste, ki jo vidimo, sestopimo kar po zvoženem kolovozu. Na cesti zavijemo desno in nadaljujemo sestop skozi gozd. Ko dosežemo dno, se pot spet postavi pokonci, kjer v strmem vzponu dosežemo Visoko Bavho, 1647 m. Če z njenega vrha pogledamo nazaj proti Kamnatemu vrhu, bomo na njegovi južni strani videli grozeč podor. Z Visoke Bavhe strmo sestopimo na sedlo Bavhica, 1531 m, kjer je ličen zasebni vikend. Na naši desni strani je gozdna cesta, ki nas proti vzhodu popelje skoraj do Jureževe planine. S sedla nadaljujemo ob mejnih kamnih, strmo do vrha Nizke Bavhe, 1642 m. S travnatega vrha, ki nudi čudovit razgled na Julijce, se po travniku povzpnemo še do prostrane planine Grpišce, 1676 m. Od tod nas čaka spust na sedlo Dolič, 1612 m, od tam pa strm vzpon do Tamarče, 1728 m. Skozi drevored dreves se sprehodimo do rajske Vošce, 1737 m, planine, ki jo zelo dobro poznamo. Zasluženi počitek ob ruševinah nekdanjega pastirskega stanu nam bo dobro del, sploh, ker nam Vošca nudi tako čudovit razgled. Pred nami se bo razprostrla veriga vršacev, ki tako dobrohotno in spokojno že stoletja navdušujejo s svojo mogočnostjo; od Kukove špice, Široke peči, Oltarjev, Špika, do Razorja, Prisojnika itd.

Z Vošce se spustimo do Jureževe planine, potem pa nas, žal, čaka tisti del poti, ki bo mukotrpen; no, vsaj meni je bil. Capa, capa, cap po panoramski cesti, ki od Korenskega sedla pelje do Železnice. A ravno panorama je tista, ki ublaži hojo po makadamu.

Nadmorska višina: max. 1737 m

Višinska razlika: vzpona 1018 m, spusta 1007 m

Trajanje: 5 ur in 30 minut + 7 kilometrov makadama peš

Zahtevnost: 4 zvezdice

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 19. januar 2015 / 13:26

Čokl išče nove investitorje

Bohinjska Bistrica – Projekt smučišča 2864 kljub številnim zapletom še ostaja aktualen. Kot je pojasnil Boštjan Čokl iz podjetja 2864, že več kot tri leta poskuša rešiti številne zaplete, a graditi...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 12. november 2013 / 09:30

Pospeševalka čezmejnega sodelovanja

Slovenska gospodarska zveza je v zadnjih šestih letih s šestimi čezmejnimi projekti zagotovila regiji blizu dva milijona evrov nepovratnih sredstev.

Razvedrilo / torek, 12. november 2013 / 09:00

S trupicami po jezeru (2)

V soboto smo se po zajtrku zapeljali v dolino Neretve, kjer smo uživali ob obiranju mandarin v čudovitem okolju delte reke Neretve na plantažah, polnih dišečih, oranžnih sadežev.

Gospodarstvo / torek, 12. november 2013 / 12:50

Kopica praznih stanovanj

Stanovanjski sklad na Jesenicah namerava zgraditi dva večstanovanjska objekta, in to navkljub dejstvu, da je v mestu kopica novih stanovanj neprodanih. Priložnost v oddaji v dolgoročni najem?

Gospodarstvo / torek, 12. november 2013 / 16:40

O škodljivih vplivih tujerodnih vrst

Žabnica – Društvo Sorško polje bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi Sorškega polja, z občinami Kranj, Medvode in Škofja Loka jutri, v sredo, ob 19. uri v Zadružnem domu Žabnica pripravilo preda...

Gospodarstvo / torek, 12. november 2013 / 16:37

Šola in vrtec bosta varčnejša

Kranjska občina je konec prejšnjega meseca od Ministrstva za infrastrukturo in prostor prejela sklepa o dodelitvi sredstev sofinanciranja energetske sanacije stavbe Osnovne šole Orehek in stavbe vr...