Pod Jerebikovcem se nam Jalovec in Mangart pokažeta kot na dlani.

Graničarska pot

Jerebikovec (1617 m), Kamnati vrh (1647 m), Visoka Bavha (1647 m), Nizka Bavha (1642 m), Tamarča (1728 m), Vošca (1737 m); Mirni svet zahodnih Karavank, zahodno od Kepe, sem se odločila odkriti v celoti. Manjkal mi je tisti del od Korenskega sedla do Vošca. Graničarska steza po skoraj celotni poti.

Že velikokrat sem napisala, da mi je zelo pri srcu zahodni del Karavank, ki ni označen. Neokrnjeni svet, kjer narava kaže svojo moč, je bolj neobljuden kot obljuden in zato le še privlačnejši. V verigi spokojnih južnih karavanških pobočij bomo tokrat prehodili greben med Korenskih sedlom in Vošco, ter se povzpeli na Jerebikovec, Kamnati vrh, Visoko in Nizko Bavho, Tamarčo in Vošco.

Zapeljemo se do nekdanjega mejnega prehoda Korensko sedlo, kjer pri prvi opuščeni stavbi na desni strani, tik pred prehodom, parkiramo. Na travnikih okoli se pase živina, zato previdno prestopimo ogrado, ki jo omejuje električni pastir. Vzpenjamo se ob potoku, ko kar naenkrat pred seboj zagledamo stezo, ki se začne v okljukih dvigovati. Prijetna pot, lahko sledljiva in vzdrževana, nas pripelje na gozdno cesto, ravno na ovinku. Zavijemo levo, nekaj deset metrov, ko spet zagledamo stezo, ki nas popelje desno v breg. Prvih nekaj metrov je zelo dobro vidljiva, nato pa sledljivost izgine. Svetujem, da se držimo bolj desno. V vsakem primeru moramo priti na vrh grebena. Ogromno stezic nam bo dovoljevalo, da bomo hodili prosto po Prešernu, le vprašanje je, kako dolg sonet bomo spesnili. Travnik, na katerega bomo stopili, označuje naš vrh, Jerebikovec, 1617 m. Do sem smo potrebovali 1 uro in 30 minut. Prehodimo ga in sestopimo na sedlo Rekarščica, 1554 m, kjer je avstrijska lovska koča. Nadaljujemo kar po grebenu do gozdne ceste, kjer zasledimo oznako poti 603 (oz. 03), ki vodi na Kamnati vrh. Sledimo cesti, na koncu katere nas smerokaz usmeri ostro desno po gozdnem slemenu. In že smo na vrhu Kamnatega vrha, 1647 m. Drevje okoli vrha nam ne privošči nobenega posebnega razgleda. Po travnatem slemenu se spustimo mimo mejnih kamnov, ki jim zvesto sledimo. Pri mejnem kamnu številka 179/01 se pot usmeri desno in se spusti skozi pas gozda do poseke. Na tem mestu je razgled več kot čudovit, saj se pred nami razpre veriga vzhodnih in zahodnih Julijcev, od Kukove špice pa vse tja do Montaža. Tik pred seboj zagledamo poseko, preko katere se bomo povzpeli na Visoko Bavho. V tem delu je zaradi zaraščenosti težko slediti mejnim kamnom, zato do ceste, ki jo vidimo, sestopimo kar po zvoženem kolovozu. Na cesti zavijemo desno in nadaljujemo sestop skozi gozd. Ko dosežemo dno, se pot spet postavi pokonci, kjer v strmem vzponu dosežemo Visoko Bavho, 1647 m. Če z njenega vrha pogledamo nazaj proti Kamnatemu vrhu, bomo na njegovi južni strani videli grozeč podor. Z Visoke Bavhe strmo sestopimo na sedlo Bavhica, 1531 m, kjer je ličen zasebni vikend. Na naši desni strani je gozdna cesta, ki nas proti vzhodu popelje skoraj do Jureževe planine. S sedla nadaljujemo ob mejnih kamnih, strmo do vrha Nizke Bavhe, 1642 m. S travnatega vrha, ki nudi čudovit razgled na Julijce, se po travniku povzpnemo še do prostrane planine Grpišce, 1676 m. Od tod nas čaka spust na sedlo Dolič, 1612 m, od tam pa strm vzpon do Tamarče, 1728 m. Skozi drevored dreves se sprehodimo do rajske Vošce, 1737 m, planine, ki jo zelo dobro poznamo. Zasluženi počitek ob ruševinah nekdanjega pastirskega stanu nam bo dobro del, sploh, ker nam Vošca nudi tako čudovit razgled. Pred nami se bo razprostrla veriga vršacev, ki tako dobrohotno in spokojno že stoletja navdušujejo s svojo mogočnostjo; od Kukove špice, Široke peči, Oltarjev, Špika, do Razorja, Prisojnika itd.

Z Vošce se spustimo do Jureževe planine, potem pa nas, žal, čaka tisti del poti, ki bo mukotrpen; no, vsaj meni je bil. Capa, capa, cap po panoramski cesti, ki od Korenskega sedla pelje do Železnice. A ravno panorama je tista, ki ublaži hojo po makadamu.

Nadmorska višina: max. 1737 m

Višinska razlika: vzpona 1018 m, spusta 1007 m

Trajanje: 5 ur in 30 minut + 7 kilometrov makadama peš

Zahtevnost: 4 zvezdice

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 6. oktober 2006 / 06:00

Sava Tires vstopa v širšo regijo

Dosedanjo regijo srednje in jugovzhodne Evrope s petimi državami bodo v novi organizacijski strukturi Goodyeara razširili za šest držav.

Objavljeno na isti dan


Nasveti / / 20:04

Zelišča

Poletje je čas uspevanja in nabiranja zelišč. Posadim jih v vrt in nabiram jih v naravi. Materino dušico nabiramo na Krvavcu. V začetku julija se vsako leto odpravimo na Krvavec in nabiramo to čude...

Razvedrilo / / 20:04

Pil sem, draga, pil tvoj vonj, ki diši …

… je v petek na vrtu Tržiškega muzeja prepeval Istran Rudi Bučar, ki je skupaj z Istrabendom navdušil zbrane, željne istrske ljudske in avtorske folk glasbe.

Mularija / / 20:03

Mladi upi karateja

V šolskem letu 2015/2016 je Karate zveza Gorenjske že tretje leto zapored uspešno izpeljala osnovnošolsko ligo v karateju, na kateri je nastopilo več kot sto učenk in učencev iz tridesetih slovenskih...

Rekreacija / / 20:03

S kolesom po 'puklih'

Pokal polanskih puklov že šesto sezono združuje lokalne organizatorje kolesarskih prireditev v Poljanski dolini.

Kultura / / 20:01

Radi pojejo o gorah

Na nedavnem odprtju spominske razstave del Jožeta Megliča so svojemu rojaku v čast zapeli Lomski fantje in navdušili obiskovalce. V načrtu imajo zgoščenko.