Greben Zeleniških špic s poti na Lučkega dedca

Ošiljen greben

Zeleniške špice - prečenje - Prečenje enega najlepših grebenov Kamniško-Savinjskih Alp. Alpinističen vzpon s plezanjem II. težavnostne stopnje. Pristen stik s skalo, brez jeklenih varoval.

Ko stojimo na vrhu Planjave in se ozremo v dolino Kamniške Bistrice, imamo na svoji levi strani izrazit, špičast greben, ki razmejuje Repov kot in dolino Kamniške Bele. To so Zeleniške špice. Iz doline gledano, je prvi izrazit vrh v grebenu Kamniški dedec, sledi ruševnat in neprehoden del, na koncu katerega je Staničev vrh, 1805 m. Od tod dalje sledi greben škrbin, rogljev in vrhov, ki so neimenovani. Ime imata le še strm in izrazit Debeli špic, 1937 m in zadnji v nizu Najvišji rob, 2127 m, ki se elegantno spusti na Srebrno sedlo in nadaljuje naprej v masiv Planjave.

Greben so prvič preplezali legendarni Drenovci daljnega leta 1911. Danes je prečenje Zeleniških špic alpinistična klasika, ki je ocenjena z drugo težavnostno stopnjo. Če se ga bomo lotili, potrebujemo nekaj alpinističnega znanja in nekoga, ki nas bo varoval. Ja, prečenja se ne lotevajmo brez čelade, plezalnega pasu in vrvi, saj mestoma pod nami zazija globoka praznina. Izpostavljenost je velika!

Izhodišče vzpona je Kamniška Bistrica. Da si bomo rahlo skrajšali vzpon, se zapeljimo do Jermance, kjer parkiramo. Odpravimo se po vodoravni lovski poti, ki se kmalu priključi markirani poti na Kamniško sedlo. Pri smerni tabli Kamniško sedlo levo, zavijemo desno na dobro uhojeno stezo. Kmalu opazimo pot, ki se desno odcepi do lovske koče, a mi nadaljujemo kar naravnost po stezi skozi gozd. Pred nami se kmalu pokaže ostenje Planjave na levi, desno pa skale Zeleniških špic. Dosežemo gruščnato grapo in tolmune. Nad tolmuni pri večjem balvanu naletimo na slabo stezico, ki nas popelje na desno stran struge nad tolmune. Nadaljujemo po grobem grušču in skrotju. Višje bomo opazili, da po levi strani grape poteka steza. Višje grapa zavije desno in vzpenjamo se po strmem grušču proti stolpičem, ki jih vidimo nad seboj. Predlagam, da tik preden steza zavije levo proti Staničevemu vrhu, zavijemo desno in se povzpnemo do t. i. Kovačnice, luknje oz. preduha, kjer se odpre pogled na Staničev vrh. Nazaj se vrnemo po isti poti, zavijemo levo proti Staničevemu vrhu, kjer pod vrhom preplezamo prve metre po ostrem, a kompaktnem grebenu. Na Staničevem vrhu pa se začne zares. Prvo ključno mesto je sestop z vrha v škrbino, ki jo vidimo globoko pod seboj. Čaka nas 45 metrov plezanja druge težavnostne stopnje. Skala je skoraj gladka. Plezamo po razu na desni strani in nižje splezamo levo proti strmi zajedi, po kateri nadaljujemo do škrbine. Na naslednji špic se vzpnemo po grebenu, sestop pa je zahteven, ker je skala zelo krušljiva. Praktično česar koli se primeš, ti ostane v roki. Za ta del sem rekla, da je najtrdnejša skala ruševje. Sledi čudovito plezanje po grebenu, ko se naenkrat znajdemo v globoki škrbini, pred nami pa je t. i. Nebeška lestev na Debeli špic. Kompaktna, trda skala z odličnimi oprimki. Sestop z Debelega špica je strm. Sledita ostra in strma vršiča, ki ju lahko obhodimo po levi strani. Za nadaljevanje je več možnosti, držimo pa se leve strani. Po gladki plošči splezamo na škrbino. Smer zavije levo. Sprehodimo se po skrotju do škrbine pod zadnjim vrhom. Splezamo še na Najvišji rob, ki je nasprotje ostrega grebena; travnat vrh, kot naročen za zaslužen počitek. Za vzpon na zadnji vrh si izberimo najlažjo varianto, v vsakem primeru pa je skala odlična. Z vrha sestopimo na stezico na levi strani in se sprehodimo do Srebrnega sedla, ki je kot vezni člen med Zeleniškimi špicami in Planjavo.

Možnosti za sestop do avtomobila je več. Lahko obhodimo Planjavo, se morda povzpnemo še na vrh in se prek Sukalnika spustimo do Kamniškega sedla. Predlagam, da nazaj do Jermance sestopimo kar skozi Repov kot. S sedla sestopimo proti jugozahodu po skrotju do možica, kjer se obrnemo desno. Sledi skalnati del, kjer je treba preplezati skalni skok. Ko dosežemo melišče, se držimo desne strani. Po gladkih skalnih ploščah dosežemo skrotje Planjave. Kmalu zasledimo boljšo in od zgoraj dobro vidno stezo, ki nas mimo tolmunov pripelje nazaj do Jermance.

Nadmorska višina: 2127 m

Višinska razlika: 1200 m

Trajanje: 9 do 10 ur

Zahtevnost 10 zvezdic

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 11. julij 2008 / 07:00

Kako dobra je voda izpod pipe

Na nekaterih javnih komunalnih podjetjih po Gorenjskem smo preverili, kako pogosto, če sploh, prihaja do težav s kakovostjo pitne vode in zakaj.

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 16. februar 2024 / 07:00

Slovenci bodo odbojko na snegu igrali na Krvavcu

Krvavec – V letu 2024 bomo turnirje evropske serije v odbojki na snegu spremljali na treh lokacijah, in sicer v Gruziji, Turčiji in Italiji. Pri nas pa se bodo odbojkarji in odbojkarice med seboj m...

Gospodarstvo / petek, 16. februar 2024 / 07:00

Poslovanje Krke v lanskem letu

Novo mesto – Po prvi nerevidirani oceni poslovanja je Skupina Krka lani ustvarila 1,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje oz. pet odstotkov več kot v letu 2022. Gre za največjo prodajo v zgodovini...

Kranjska Gora / petek, 16. februar 2024 / 19:07

Zimske planinske ustvarjalnice

Mojstrana – Od 19. do 23. februarja, vsak dan ob 16. uri, bodo v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani potekale zimske planinske ustvarjalnice, ki so primerne za družine in otroke od sedmega let...

Nasveti / petek, 16. februar 2024 / 19:06

Prešernov smenj

Minil je še en 8. februar, dan kulture, še en Prešernov smenj, ki v Kranj privabi nastopajoče, obrtnike, rokodelce, obiskovalce, kulturnike, občinske in državne politike, firbce, sprehajalce, kupce...

Slovenija / petek, 16. februar 2024 / 19:05

V Sloveniji več kot šest tisoč doktoric znanosti

Kranj – V nedeljo, 11. februarja, je bil mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo predlani v Sloveniji 6205 doktoric znanosti, kar je predstavljalo 44-o...