Ošiljen greben

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 2. avgust 2010 / 06:00

Zeleniške špice - prečenje - Prečenje enega najlepših grebenov Kamniško-Savinjskih Alp. Alpinističen vzpon s plezanjem II. težavnostne stopnje. Pristen stik s skalo, brez jeklenih varoval.

Ko stojimo na vrhu Planjave in se ozremo v dolino Kamniške Bistrice, imamo na svoji levi strani izrazit, špičast greben, ki razmejuje Repov kot in dolino Kamniške Bele. To so Zeleniške špice. Iz doline gledano, je prvi izrazit vrh v grebenu Kamniški dedec, sledi ruševnat in neprehoden del, na koncu katerega je Staničev vrh, 1805 m. Od tod dalje sledi greben škrbin, rogljev in vrhov, ki so neimenovani. Ime imata le še strm in izrazit Debeli špic, 1937 m in zadnji v nizu Najvišji rob, 2127 m, ki se elegantno spusti na Srebrno sedlo in nadaljuje naprej v masiv Planjave.

Greben so prvič preplezali legendarni Drenovci daljnega leta 1911. Danes je prečenje Zeleniških špic alpinistična klasika, ki je ocenjena z drugo težavnostno stopnjo. Če se ga bomo lotili, potrebujemo nekaj alpinističnega znanja in nekoga, ki nas bo varoval. Ja, prečenja se ne lotevajmo brez čelade, plezalnega pasu in vrvi, saj mestoma pod nami zazija globoka praznina. Izpostavljenost je velika!

Izhodišče vzpona je Kamniška Bistrica. Da si bomo rahlo skrajšali vzpon, se zapeljimo do Jermance, kjer parkiramo. Odpravimo se po vodoravni lovski poti, ki se kmalu priključi markirani poti na Kamniško sedlo. Pri smerni tabli Kamniško sedlo levo, zavijemo desno na dobro uhojeno stezo. Kmalu opazimo pot, ki se desno odcepi do lovske koče, a mi nadaljujemo kar naravnost po stezi skozi gozd. Pred nami se kmalu pokaže ostenje Planjave na levi, desno pa skale Zeleniških špic. Dosežemo gruščnato grapo in tolmune. Nad tolmuni pri večjem balvanu naletimo na slabo stezico, ki nas popelje na desno stran struge nad tolmune. Nadaljujemo po grobem grušču in skrotju. Višje bomo opazili, da po levi strani grape poteka steza. Višje grapa zavije desno in vzpenjamo se po strmem grušču proti stolpičem, ki jih vidimo nad seboj. Predlagam, da tik preden steza zavije levo proti Staničevemu vrhu, zavijemo desno in se povzpnemo do t. i. Kovačnice, luknje oz. preduha, kjer se odpre pogled na Staničev vrh. Nazaj se vrnemo po isti poti, zavijemo levo proti Staničevemu vrhu, kjer pod vrhom preplezamo prve metre po ostrem, a kompaktnem grebenu. Na Staničevem vrhu pa se začne zares. Prvo ključno mesto je sestop z vrha v škrbino, ki jo vidimo globoko pod seboj. Čaka nas 45 metrov plezanja druge težavnostne stopnje. Skala je skoraj gladka. Plezamo po razu na desni strani in nižje splezamo levo proti strmi zajedi, po kateri nadaljujemo do škrbine. Na naslednji špic se vzpnemo po grebenu, sestop pa je zahteven, ker je skala zelo krušljiva. Praktično česar koli se primeš, ti ostane v roki. Za ta del sem rekla, da je najtrdnejša skala ruševje. Sledi čudovito plezanje po grebenu, ko se naenkrat znajdemo v globoki škrbini, pred nami pa je t. i. Nebeška lestev na Debeli špic. Kompaktna, trda skala z odličnimi oprimki. Sestop z Debelega špica je strm. Sledita ostra in strma vršiča, ki ju lahko obhodimo po levi strani. Za nadaljevanje je več možnosti, držimo pa se leve strani. Po gladki plošči splezamo na škrbino. Smer zavije levo. Sprehodimo se po skrotju do škrbine pod zadnjim vrhom. Splezamo še na Najvišji rob, ki je nasprotje ostrega grebena; travnat vrh, kot naročen za zaslužen počitek. Za vzpon na zadnji vrh si izberimo najlažjo varianto, v vsakem primeru pa je skala odlična. Z vrha sestopimo na stezico na levi strani in se sprehodimo do Srebrnega sedla, ki je kot vezni člen med Zeleniškimi špicami in Planjavo.

Možnosti za sestop do avtomobila je več. Lahko obhodimo Planjavo, se morda povzpnemo še na vrh in se prek Sukalnika spustimo do Kamniškega sedla. Predlagam, da nazaj do Jermance sestopimo kar skozi Repov kot. S sedla sestopimo proti jugozahodu po skrotju do možica, kjer se obrnemo desno. Sledi skalnati del, kjer je treba preplezati skalni skok. Ko dosežemo melišče, se držimo desne strani. Po gladkih skalnih ploščah dosežemo skrotje Planjave. Kmalu zasledimo boljšo in od zgoraj dobro vidno stezo, ki nas mimo tolmunov pripelje nazaj do Jermance.

Nadmorska višina: 2127 m

Višinska razlika: 1200 m

Trajanje: 9 do 10 ur

Zahtevnost 10 zvezdic