Najosnovnejša potreba je varnost

Precej smo si enotni, da se vsak razvoj začne na začetku. Pri razvoju človeka pa že težje priznamo, da je naše otroštvo ključnega pomena za naše življenje. In to od prve sekunde spočetja naprej. Od takrat pa do smrti si želimo varnosti v svojem bivanju. Kadar je je dovolj, nam je prijetno, kadar je ni, po njej hrepenimo in si je želimo. Govorimo o bivanjski varnosti, ko nam ni treba skrbeti za jutrišnji dan, ko se ne obremenjujemo s skrbmi in ko nas ni strah niti smrti. Ljudje, ki dosežejo takšno varnost, živijo mnogo lažje. Ne moremo dokazati, le domnevamo lahko, da si enako želi že še nerojeni otrok. Njemu varnost lahko da le mama s tem, da se ga veseli in ima ob sebi ljubečega moža ali partnerja, ki ji s pomočjo in s čustveno oporo pomaga. Vemo pa, da si plod že od tretjega meseca življenja v trebuhu zapomni vzdušja, v katerih je njegova mama. V prvih mesecih po rojstvu otrok še ni opremljen, da bi se lahko sam pomiril. Zato nujno in vedno potrebuje ob sebi odraslo osebo, ki ga stisne k sebi, poboža, ljubeče nahrani in je z njim. To vsaka mati zna delati po naravni poti. Včasih niso pripisovali tako velikega pomena odnosu mati-otrok. Danes lahko preko razvoja možganov dokažejo, da se v prvih letih življenja preko odnosov oblikujejo možgani, kar nam nato v veliki meri določa lasten način čutenja, mišljenja in način vzpostavljanja odnosov z drugimi. Otrok, ki ga odrasla oseba ne pomiri, bo v sebi nosil čuden nemir. Majhen otrok ne bo nikoli mogel doumeti, zakaj mama nanj kriči, naj bo tiho, ali ko mu na silo tišči v usta hrano, ki si jo je ona zamislila. Tudi ne bo razumel, zakaj ga dajo zvečer v posteljo, ugasnejo luči in gredo ven, čeprav on joka in joka. Takih dogodkov (in tudi prijetnih) se v tem prvem obdobju zavestno ne moremo spomniti. Vse pa si zapomni naše telo.

V odrasli dobi se majhen in nemiren otrok v meni kaže kot pretiran nemir, begajoča pozornost, slabša sposobnost spoprijemanja s stresom, stalna nergavost, živčnost ali jezikavost …– ali bo že končno nekdo poskrbel zame. Vsakdo razvije svoj način izkazovanja negotovosti in ne-varnosti, ki je je v svetu veliko. Mi pa na to negotovost odreagiramo glede na osnovo, ki jo imamo oziroma smo jo dobili. Takšno vedenje nalaga veliko odgovornost staršema. Na svojega otroka imava velikanski vpliv. V odrasli dobi je pomembno, da prevzamemo odgovornost za lastne spremembe in ne obsojamo nikogar, saj je vsakdo delal najbolje, kot je znal. Za iskanje notranjega miru smo kot odrasli odgovorni sami. Pot je dolga, rezultati počasni. Največje zagotovilo za uspeh je, da sebi in drugim podarimo veliko ljubezni. Ta je z nami od prve do zadnje sekunde življenja. Včasih je ne vidimo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / nedelja, 7. avgust 2022 / 10:22

Pesem pod Podnarjevo lipo

Po dveh letih je drugo julijsko nedeljo pod stoletno Podnarjevo lipo na Podnu (Bodental) pod Vrtačo, pri Slovenjem Plajberku v občini Borovlje spet odmevala pesem. Slovenski prosvetni društvi Vrtač...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 14. september 2011 / 07:00

Obvoznica, igrišča odpadki

Prebivalci Blejske Dobrave pravijo, da potrebujejo obvoznico mimo Lipc, da je premalo otroških igrišč, biološke odpadke bodo pa kompostirali sami.

Zanimivosti / sreda, 14. september 2011 / 07:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Marija (76) in Filip Urh (80) sta doma v lepo urejeni hiši v predelu Radovljice, ki je malo odmaknjen od strnjenega dela naselja. Filip, ki je bil rojen pod Rati...

Gospodarstvo / sreda, 14. september 2011 / 07:00

Siliranje koruze

Kranj - "Zelo važno je, da koruzo siliramo, ko je ravno prav zrela. Celotna rastlina naj vsebuje še 33 do 35 odstotkov vlage. Če je prezrela oz. presuha, se težje tlači, že na stoje...

Nasveti / sreda, 14. september 2011 / 07:00

Priprava orodja (4)

Ob koncu vojne, leta 1918, pa je med vojaško zapuščino, ki je ležala vsepovsod ob cestah, tedaj 14-letni Francelj našel pod savskim mostom v Kranju »meh«, prenosljivo kovaško napravo, na kateri s...

GG Plus / sreda, 14. september 2011 / 07:00

Bosonogi biatlonec

Športnik iz Ihana se je tega nenavadnega dogodka nameraval udeležiti že lani, a termin zanj ni bil ugoden. Tokrat je vendarle šlo. »Odločitev o tem, da grem zraven, je padla že zgolj...