Katarina Langus in Mateja Marčun

Širno polje domišljije

Osemletna Katarina Langus je avtorica zgodbic, pesmi in ilustracij, zbranih v knjigi z naslovom Širno polje domišljije. Učiteljica Mateja Marčun je v Katarini prepoznala izjemen talent, Osnovna šola Križe pa je izid knjige podprla z največjim veseljem.

Katarina Langus, s koncem šolskega leta že nekdanja učenka 2. a v Osnovni šoli Križe, se zelo rada druži s prijateljicami, še zlasti z najboljšo prijateljico Kajo, v šoli igra nogomet, v prostem času raziskuje gozd in kolesari. Ampak Katarina v svoji otroški glavi prav tako zelo rada plete zgodbice, pesmice in rada riše. Učiteljica Mateja Marčun je ta njen izjemen talent prepoznala, ko je bila Katarina še prvošolka. »Spomnim se je, ko je prestopila šolski prag. Že je znala pisati velike in tudi že male tiskane črke in kaj drugega, nadaljevali sva s pisanimi črkami in na­prej razvijali njen talent. Ko smo prebrali kakšno pesem ali zgodbo, je Katarina vedno ustvarila še svojo, domiš­ljijsko. Naj povem, da se rada igra in tudi igra je tisto, ki ji omogoča, da se ji domišljijski svet kar naprej odpira na novo. Zelo blizu pa so ji rime,« je povedala učiteljica. Katarina veliko bere, trenutno sta ji najbolj všeč avtorja Miroslav Košuta in Bina Štampe Žmavc. »Ata Jože me je začel učiti črk, ko sem bila še v plenicah. Pri treh letih sem že brala, kar je bilo napisanega z velikimi tiskanimi črkami. Zelo mi je bilo všeč,« se spominja Katarina Langus, doma iz Križev. Pri njenih rosnih osmih letih so izdali njeno prvo knjigo, na katero je zelo ponosna. Knjiga ima naslov Širno polje domišljije, naslovnico krasi motiv zmaja, ki ga je narisala pri štirih letih. Knjiga formata A4 ima 56 strani, v njej so zbrane njene pesmi in zgodbe – in to sploh niso vse, ker je Katarina, ko se je ‘delala’ knjiga, že pisala nove. Osebno ji je najbolj všeč pesem Gradovi v oblakih, ki jo je napisala po pesmi Miroslava Košute. Včasih jo namreč navduši pesem ali zgodba nekega avtorja in jo priredi po svoje ali si jo izmisli povsem sama. Da je knjiga čisto prava, pove tudi to, da je uradno zavedena pri Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana in ima svoj kataložni zapis. Izid knjige je omogočila Osnovna šola Križe, uredila in oblikovala jo je Mateja Marčun, pod prelom strani je podpisana Nataša Dovžan, jezikovni pregled je opravil prof. Mitja Spreizer. In, da, Katarina, veselimo se že branja tvojih novih pesmi in zgodb.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / ponedeljek, 19. november 2007 / 07:00

Srebrna plaketa na Evropskem prvenstvu srbske folklore

Oktobra je Kulturno društvo Brdo Kranj organiziralo Dneve srbske kulture v Kranju, najbolj odmevna prireditev je bila Razigrana mladost. O dogodku, pa tudi o društvu smo se pogovarjali z Milanom Glamo...

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 16. november 2010 / 07:00

Starša razočarana nad sodbo

Primoža Rihtaršiča, voznika snežnega teptalnika, pod katerim je na Starem vrhu lani umrla šestletna deklica, so obsodili na pogojno zaporno kazen, soobtoženega upokojenega direktorja smučišča Matevža...

Kronika / torek, 16. november 2010 / 07:00

Spolno nadlegoval desetletnico

Jesenice – Kranjski kriminalisti so zaradi domnevnega spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, kazensko ovadili 64-letnega Jeseničana, so sporočili s Policijske uprave K...

Gospodarstvo / torek, 16. november 2010 / 07:00

Upniki potrdili najem posojila

Upniški odbor Merkurja je potrdil najem 35 milijonov evrov vrednega likvidnostnega posojila bank, ki ga bo uprava skušala dopolniti s posojilom dobaviteljev in tako doseči želeni znesek 40 milijonov e...

Avtomobilizem / torek, 16. november 2010 / 07:00

Skandinavci so tudi za vroče

Novi Volvo V60 z razpoznavno zunanjostjo in všito varnostjo.

GG Plus / torek, 16. november 2010 / 07:00

Usodna plebiscita, koroški in "naš"

Zgodovino Slovencev sta v 20. stoletju usodno zaznamovala dva plebiscita. Na prvem, ki je bil 10. oktobra 1920, smo izgubili Koroško, večina slovenskih rojakov onstran Karavank se je v teh 90 letih po...