Zaradi rudnika renta

"V Sloveniji so območja z manj vplivi na okolje, pa dobivajo rento, v Žirovskem Vrhu pa ne," pravi Elizabeta Rakovec iz občine Gorenja vas-Poljane. Predvidena renta le za občino, za prebivalce pa ne.

Žirovski vrh – Na posledice delovanja Rudnika Žirovski Vrh, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja aktivno izkoriščal uranovo rudo, tukajšnji prebivalci že dolgo opozarjajo. Izpostavljeni so bili in so še sevanju, delavci rudnika, Žirovskarji in njihovi potomci zbolevajo, politika in zdravniki pa prikrojujejo ali molčijo o alarmantnih podatkih. Tako v eni od televizijskih oddaj, ki je razburila dolino.

Upravičeni do rente

»Zakon o trajnem prenehanju izkoriščanja uranove rude v Žirovskem Vrhu v enem od členov predvideva ureditev izplačevanja rent. V preteklosti za to ni bilo politične volje, danes pa tudi na podlagi zakona o sevanju pripravljajo podzakonski akt, ki je podlaga za izplačevanje rent,« nam je pojasnila Elizabeta Rakovec, direktorica občinske uprave občine Gorenja vas–Poljane. Osnutek uredbe so na okoljskem ministrstvu že pripravili in naj bi šel prihodnji teden v usklajevanje. Na občini možnost za izplačevanje rent, ki je ne bodo dobili prebivalci Žirovskega Vrha, ampak občina, vidijo v primerjavi sevanja med Jedrsko elektrarno Krško, reaktorjem in skladiščem Brinje in območjem rudnika Žirovski vrh. Na tem območju je sevanje najmočnejše.

»Najhuje je na jaloviščih, čeprav je jalovišče Jazbec že skoraj urejeno, Boršt pa bodo začeli urejati jeseni,« pravi direktorica in dodaja, da ni pravično, da druga območja, kjer so izmerili manj vplivov na okolje, dobijo rento, v njihovi občini pa ne. Dodaja, da je rudnik sofinanciral investicije v Žirovskem Vrhu kot nadomestilo za izgubljena delovna mesta. »Vendar mi želimo odškodnino za nezmožnost gospodarjenja z zemljišči, ki bodo pri nas ostala takšna še nekaj milijonov let,« razloge utemelji Rakovčeva in dodaja še potencialno nevarnost, da jalovišče Boršt zdrsi v dolino, v preteklosti pa naj bi zaradi delovanja rudnika poznali več spontanih splavov in otrok z Downovim sindromom.

Zavračajo očitke

»Vplivi na okolje so danes ugodnejši, kot smo jih predvideli s projektom zapiranja, saj jih praktično ni, čeprav smo to pričakovali šele ob zaprtju rudnika leta 2010. Nikakor pa nobenih podatkov ne skrivamo niti jih nikoli nismo,« pravi direktor rudnika Franc Avberšek. V rudniku je zaposlenih še 16 delavcev. Sevanja na območju rudnika sicer še nihajo, vendar so daleč pod mejo dovoljenega. Mejo so pred časom zaostrili in danes znaša 0,3 mSv, vendar meritve rudnika že tri leta kažejo manjšo skupno efektivno dozo sevanja (0,2 mSv).

Naravnemu sevanju in sevanju, ki je posledica rudarjenja, so z izkoriščanjem dodali od pet do deset odstotkov, po zaprtju rudnika pa bo ta vpliv le še odstotek nad naravnim sevanjem oziroma 0,1 mSv. »Drži, da je v Žirovskem Vrhu več sevanja kot v Krškem. Toda v Krškem sevanja skorajda ni, pri nas pa ga je malo več kot nič,« pravi Avberšek. Zanimivo je, da se zaradi skoka cene uranove pogače za odkup rudnika in ponovni zagon oglašajo ponudniki iz tujine.

Vodja službe varstva pred sevanjem Jože Rojc, ki skrbi za monitoring emisij na odlagališčih in okolja pravi, da je radon v naravi vseskozi prisoten: »Veliko je odvisno tudi od vremena, zato smo v zadnjih letih, ko ni bilo vročih poletij, izmerili zelo majhne količine sevanja.« Namig, da potvarjajo rezultate, se mu zdi smešen, saj z družino živi v vplivnem območju rudnika in je njegov interes, da meritve opravlja korektno. »Leta 2005 smo še povečali število merilnih enot, da bi bile meritve še bolj zanesljive. Sevanje je tako majhno, da ga je že težko meriti,« pravi Rojc, ki bi težko rekel, da je kateri od delavcev zbolel zaradi delovanja rudnika.

Zaradi dela v rudniku ni umrl nihče

Magdalena Selan, upokojena zdravnica medicine dela in danes na Gorenjskem edina s pooblastilom za izvajanje zdravstvenega nadzora izpostavljenih delavcev, torej tistih, ki so bili izpostavljeni virom sevanja, pravi, da o posledicah rudarjenja v Žirovskem Vrhu na okoliške prebivalce ne more govoriti, zato pa kategorično zanika prikrivanje in prikrojevanje zdravstvenih izvidov delavcev rudnika. »Ljudje zbolevajo povsod, vemo pa, da je tu rudnik, in vemo tudi, kako so ga zapirali. Več kot deset let spremljam zdravstveno stanje sedanjih in bivših zaposlenih. Kljub temu pa trdim, da nisem nikdar popuščala pri pregledih in me je vodila samo resnica. Pravijo, da delavci niso imeli pravih registratorjev sevanja. To ni res! To je zelo strogo urejeno,« pravi Selanova.

Doktorica po pregledih 346 delavcev, med njimi jih je veliko, ki jih spremlja še sedaj, ugotavlja, da je marsikdo zbolel zaradi težkih delovnih razmer, vendar ni niti pri enem potrdila suma, da je zbolel zaradi vpliva sevanja. »Na podlagi raziskav in preiskav ter videnega lahko rečem, da nobeno drugo podjetje nima tako strogih varstvenih in zdravniških pregledov,« je dejala zdravnica in dodala, da se nihče več ne spomni na černobilsko tragedijo, nihče ne opozori na sevanje v Postojnski jami, pri vožnji z letalom, na rentgenu …