Pot je večinoma speljana med travniki, kjer ni avtomobilov.

Od Štefana do Štefana

Tudi tako bi lahko poimenovali Glasovo kolesarjenje ob Donavi, ki smo ga začeli in končali pri katedrali svetega Štefana. Le da je bila ena v Passauu, druga pa na Dunaju.

V štirih dneh smo ob reki Donavi prevozili razdaljo med njima in skupno »nagonili« okrog 360 kilometrov. Na poti smo doživeli veliko lepega, spoznali smo lepe kraje, se peljali z ladjico in nekateri so jo celo vozili – hvala kapitanu za zaupanje in preostalim potnikom za korajžo. Na kolesih smo se družili praktično ves dan in čas je mineval res hitro. Za druženje so kolesarske poti ob modri Donavi zelo primerne, saj na njih ni drugega prometa, avtomobilov. Tako smo se lahko precejšnji del poti vozili po dva in dva kolesarja vzporedno.

Med kolesarjenjem smo občudovali, kako reka na svoji poti naredi ovinek v donavskem okljuku ter velike ladje, ki prevažajo turiste. V vsakem mestu lahko srečaš stavbe, kjer je označen nivo najvišjih voda. V mestu Pöchlarn smo se peljali mimo rojstne hiše Oskarja Kokoschke, ekspresionističnega slikarja. V samostanu Melk, ki je eden največjih benediktinskih samostanov, smo srečali skupino japonskih turistov. Mi smo občudovali njihova azijska oblačila, oni pa naša kolesarsko opremo. Kar fotografirali smo se skupaj, tako smo si bili zanimivi.

Pokrajina Wachau nas je navdušila s svojimi skrbno urejenimi vinogradi in nasadi marelic. V vasici Willedorf smo si ogledali mesto, kjer so pred nekaj več kot stotimi leti izkopali znamenito Willendorfsko Venero, ki so jo tukajšnji prebivalci pred okoli 25.000 leti častili kot boginjo plodnosti. Seveda smo se ustavili tudi v drugih čudovitih mestih. Sladoled in pijača sta bila obvezen del našega potovanja. Kako tudi ne, saj so bile tudi letos temperature krepko čez 30 stopinj Celzija.

Na koncu na Dunaju kar nismo hoteli nehati s kolesarjenjem, zato smo bili vsi navdušeni, ko nas je Aleš povabil na krajši ogled mesta – s kolesom, seveda. Sledila sta še malica in preoblačenje. Po kolesarski navadi smo vse preoblekli kar v parku sredi Dunaja. Na poti domov smo že kovali načrte za naslednje izlete. Idej je bilo res veliko.

Na takšnih kolesarskih izletih moramo skupaj premagati pot, ki je daljša od sto kilometrov. To za marsikoga predstavlja kar velik napor. Zavedamo se, da ga lahko premagamo skupaj. Zato se vedno ustvari prav posebna medsebojna energija in povezanost skupine. In ko je izlet za nami, smo še toliko zadovoljnejši.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / sobota, 30. junij 2012 / 07:00

Kdo se boji hudobnega volka?

Nekoč je živela ljubka deklica, ki so jo vsi klicali Rdeča kapica. Bila je radovedna, živahna deklica, ki je obetala, da bo postala pogumna, samostojna ženska. Ampak deklica je živela z mamo. In...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...