Pot je večinoma speljana med travniki, kjer ni avtomobilov.

Od Štefana do Štefana

Tudi tako bi lahko poimenovali Glasovo kolesarjenje ob Donavi, ki smo ga začeli in končali pri katedrali svetega Štefana. Le da je bila ena v Passauu, druga pa na Dunaju.

V štirih dneh smo ob reki Donavi prevozili razdaljo med njima in skupno »nagonili« okrog 360 kilometrov. Na poti smo doživeli veliko lepega, spoznali smo lepe kraje, se peljali z ladjico in nekateri so jo celo vozili – hvala kapitanu za zaupanje in preostalim potnikom za korajžo. Na kolesih smo se družili praktično ves dan in čas je mineval res hitro. Za druženje so kolesarske poti ob modri Donavi zelo primerne, saj na njih ni drugega prometa, avtomobilov. Tako smo se lahko precejšnji del poti vozili po dva in dva kolesarja vzporedno.

Med kolesarjenjem smo občudovali, kako reka na svoji poti naredi ovinek v donavskem okljuku ter velike ladje, ki prevažajo turiste. V vsakem mestu lahko srečaš stavbe, kjer je označen nivo najvišjih voda. V mestu Pöchlarn smo se peljali mimo rojstne hiše Oskarja Kokoschke, ekspresionističnega slikarja. V samostanu Melk, ki je eden največjih benediktinskih samostanov, smo srečali skupino japonskih turistov. Mi smo občudovali njihova azijska oblačila, oni pa naša kolesarsko opremo. Kar fotografirali smo se skupaj, tako smo si bili zanimivi.

Pokrajina Wachau nas je navdušila s svojimi skrbno urejenimi vinogradi in nasadi marelic. V vasici Willedorf smo si ogledali mesto, kjer so pred nekaj več kot stotimi leti izkopali znamenito Willendorfsko Venero, ki so jo tukajšnji prebivalci pred okoli 25.000 leti častili kot boginjo plodnosti. Seveda smo se ustavili tudi v drugih čudovitih mestih. Sladoled in pijača sta bila obvezen del našega potovanja. Kako tudi ne, saj so bile tudi letos temperature krepko čez 30 stopinj Celzija.

Na koncu na Dunaju kar nismo hoteli nehati s kolesarjenjem, zato smo bili vsi navdušeni, ko nas je Aleš povabil na krajši ogled mesta – s kolesom, seveda. Sledila sta še malica in preoblačenje. Po kolesarski navadi smo vse preoblekli kar v parku sredi Dunaja. Na poti domov smo že kovali načrte za naslednje izlete. Idej je bilo res veliko.

Na takšnih kolesarskih izletih moramo skupaj premagati pot, ki je daljša od sto kilometrov. To za marsikoga predstavlja kar velik napor. Zavedamo se, da ga lahko premagamo skupaj. Zato se vedno ustvari prav posebna medsebojna energija in povezanost skupine. In ko je izlet za nami, smo še toliko zadovoljnejši.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mengeš / ponedeljek, 7. junij 2010 / 07:00

Obnovili bodo del Slovenske ceste

Mengeš - Občina Mengeš bo skupaj z Direkcijo RS za ceste nadaljevala obnovo Slovenske ceste v središču mesta, ki po fazah poteka že nekaj let. Tokrat bo na vrsti dvestometrski od...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Na štartu ve, kako daleč je cilj

Tudi zato je Škofjeločan Lojze Primožič v svojem prvem poskusu uspešno opravil eno najbolj garaških športnih preizkušenj, imenovano ironman.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zlata čipka Aliču in Žakljevi

Na kolesarski dirki od Železnikov do Soriške planine sta bila najhitrejša Simon Alič in Rada Žakelj.

Žiri / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zbirka o utrdbah v žirovskem muzeju

V Stari šoli oziroma Muzeju Žiri so pred mesecem za dva konca tednov odprli zbirko Pozdravljeni, ljubitelji utrdb.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Železniki v znamenju čipk

Letošnji Čipkarski dnevi so v Železnike privabili okoli sedem tisoč obiskovalcev. Novost: razstava čipk na oknih v starem delu mesta.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Letos šest občinskih nagrajencev

Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku v Železnikih, ki je letos potekala v znamenju Janeza Evangelista Kreka, so listino častnega občana podelili doktorju medicine Jožetu Možganu.