Pomladni pozdrav iz Avstro-Ogrske

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 8. maj 2010 / 06:00

V tem tednu so se v treh večerih vselej pred polno dvorano zvrstili trije Veliki spomladanski koncerti Gimnazije Kranj, tokrat z naslovom Strauss sreča mlade Avsenike. V glavnih vlogah so nastopili gimnazijski Revijski orkester, ansambel Saša Avsenika in Otroški pevski zbor OŠ Orehek.

Poleg božičnega je spomladanski koncert že dolgoletna stalnica na kranjski Gimnaziji. Če imenu primerno prvega organizirajo konec leta, pa se spomladanski običajno dogaja aprila oziroma maja. Letos že osmo leto. Nosilec koncerta je vselej Revijski orkester Gimnazije Kranj, ki ga razen enkrat, vsa ta leta vodi mladi dirigent Nejc Bečan, v večeru pa se na odru zvrstijo tudi različni gosti, vselej povezani s temo, na katero je ubran koncert. Potem ko so gimnazijci za božič z glasbo, vezano na Španijo in španske avtorje, navdušili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, so se tokrat spet vrnili v domačo šolsko dvorano, pomladno glasbeno prebujanje pa so tematsko zasnovali na znamenitem skladatelju Johanu Straussu mlajšem (1825 -1899) in svetovno znani Avsenikovi glasbi. Če so Straussa pred 150 leti Avstrijci »prodajali« nam, zadnjih 50 let mi uspešno Avstrijcem »prodajamo« Avsenikovo glasbo. Lahko bi rekli, vse pa ostane znotraj Avstro-Ogrske. Udeležil sem se prvega torkovega koncerta, ki je bil že dva tedna prej razprodan, prav tako sredin, ne dvomim pa, da je bil pred polnim avditorijem tudi tretji, četrtkov koncert, ki je bil namenjen predvsem snemanju v tehniki visoke ločljivosti.

Tradicionalno prijetno vzdušje so uvodoma skupaj z ansamblom Saša Avsenika vzpostavili mladi iz Otroškega pevskega zbora OŠ Orehek (nedavno je dosegel zlato medaljo na slovenskem zborovskem tekmovanju v Zagorju), ki ga z velikim uspehom vodi Janja Jošt. Simpatična Avsenikova Čez zelene trate je takoj dobila simpatije iz cele dvorane. Izmenjaje s kvintetom, ki ga vodi Saša Avsenik, vnuk legendarnega Slavka, je v skladbah sledil orkester, ki je preigraval najbolj znane skladbe, lahko bi se sicer vprašali, katere to niso, s katerimi je družbo svojega časa zabaval Johan Strauss mlajši. Če so »tamladi« Avseniki zaigrali znane inštrumentalne, kot so Pastirček, Veter nosi pesem mojo, Wigel Wogel Polka, je orkester igral Straussove valčke Wiener blut, Fruhlingstimmen in polke Unter donner und blitz, Perpetuum mobile, Auf der Jagd. Pri slednji je v notah bil zapisan tudi inštrument, sicer osnovno orodje pri lovu, tako da je tudi »pokalo«. V edini vokalni skladbi Čakala bom je z Avseniki čudovito zapela dijakinja 3. letnika Tadeja Tamlje.

Posebej za koncert sta obe zvezdi večera, domači orkester in gostujoči kvintet Saša Avsenika, izvedli znani Avsenikovi Mi ga pa žingamo in Spomin, ki sta, na novo aranžirani, na trenutke delovali bolj »straussovsko«, kot bi si upali misliti. Pa smo spet pri nekdanji skupni domovini, ali bolje povedano, kulturnem prostoru, ki smo si ga v zgodovini in si ga danes v skupni »evropski državi« delimo s sosedi Avstrijci. Gimnazijci so v osmih letih tako prepotovali že precejšen del sveta od ZDA do Španije, od Italije do Rusije, preigravali so rock'n'roll, zabavno glasbo, do najbolj sveže povezave med klasiko in narodnozabavno glasbo. Kaj sledi za božič? Slišim, da spet Cankarjev dom, o programu pa kdaj drugič, bi dejal vsa ta leta prizadevni koncertni direktor Primož Zevnik.