Ministrica med aplavzom in grajami

Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal zbuja pri ljudeh nasprotujoče si občutke. Prva iz ministrske ekipe je bila deležna interpelacije, v dveh medijskih akcijah pa so jo izbrali za najbolj priljubljeno osebnost leta 2009.

Letos so vam v medijskih akcijah podelili dva laskava naslova: politični obraz leta in Slovenka leta. Menda sta priznanji presenetili celo vas samo?

»Res sem bila presenečena. Če so že pri političnem obrazu leta izbirali med politiki, pri Slovenki leta to ni tako zelo samoumevno. Čast je že, da prideš v ožji izbor, ko te pa ljudje izberejo za osebnost, ki je bistveno zaznamovala prejšnje leto, pa je velik kompliment in pohvala za moje delo. Ni tako običajno, da bi politiki dobivali take nazive, pri Slovenki leta je denimo minilo 21 let, odkar je zadnja političarka dobila ta naziv. Ravno zato sem bila presenečena in tudi izjemno vesela.«

Po drugi strani ste zlasti zadnje dni deležni hudih obtožb, povezujejo vas celo z afero bulmastifi …

»Ko sem vstopila v politiko, sem se zavedala, da bom morala poslušati očitke na račun partnerja, standarda, videza … To jemljem kot dejstvo, ker imam čisto vest in ker je navsezadnje verjetno to del sodobne družbe. Vedela sem, kaj me čaka, da bo šlo pa tako daleč, si pa nisem mislila. Očitno si nekateri želijo, da se ženske vrnemo za štedilnike, ker si ob uspešnem partnerju očitno ne bi smela privoščiti, da delam karkoli v javnem življenju. V politiki sem kratek čas, v njej nisem vse svoje življenje, zato tudi nisem odvisna od nje. Delati znam še kaj drugega. Zaradi svoje neodvisnosti imam lahko tudi jasno postavljene etične standarde svojega ravnanja. Kot ministrica nisem nikoli zlorabila svoje funkcije, niti pravno niti etično. Nočem, da se baranta z mojo načelnostjo, z mojimi vrednotami in z nečim, kar se ni zgodilo. Znova vam zagotavljam, da nimam nič s primerom Baričevič in da nisem vplivala na nikogar. Kljub temu pa sem očitno edini minister, ki ga ne sodijo po dejanjih, temveč po špekulacijah in namigovanjih.«

Ste tudi prva ministrica te vlade, za katero je opozicija sprožila interpelacijo, ki ste jo sicer uspešno prestali. Zakaj prav vi?

»Interpelacije sem bila deležna, še preden je preteklo prvih sto dni te vlade, tako da sem dosegla kar dvojni rekord. Bila je posledica tega, da sem se takoj, ko sem nastopila mesto ministrice za notranje zadeve, lotila problema izbrisanih. Problem je bil sramotno dolgo nerešen, podajale so si ga stranke kot enega najbolj priljubljenih predvolilnih obračunavanj. Zavedala sem se, da ko se bom odločno lotila reševanja tako vroče teme, bodo tisti, ki so vsa leta zavirali rešitev tega problema, zelo burno reagirali. Reakcija je bila interpelacija, ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije in gotovo se bodo domislili še kakega načina, kako zavlačevati zaključek tega projekta.«

Kako daleč ste sedaj z ureditvijo položaja izbrisanih?

»Problem se rešuje v dveh korakih. Prvi korak je bil izdaja dopolnilnih odločb za tiste izbrisane, ki so si v vmesnem času že sami uredili status. Teh odločb je bilo približno 2300 in postopek je več ali manj zaključen. Drugi korak je sprejem sprememb zakona, na podlagi katerega bodo vsi drugi izbrisani, ki si še niso uredili statusa, še nimajo prebivališča, zaprosili, da jim organ prizna ta status. Zakon upam, da bo sprejet na marčevski seji državnega zbora. Izbrisani bodo potem imeli tri leta časa, da vložijo zahtevo na upravno enoto, da se jim prizna dovoljenje za bivanje. Ko bodo ti roki potekli, bo ta problem zaključen enkrat za vselej.«

Ali drži, da urejanje tega statusa nima materialnih posledic? Opozicija vam je namreč očitala, da bo urejanje položaja izbrisanih sprožilo milijonske odškodninske zahtevke in tožbe?

»Vsakdo ima pravico zahtevati odškodnino, če se mu zdi, da so njegove pravice kršene. Tožbe so bile vložene, ampak dejstvo je, da je na današnji dan bilanca odškodnin še vedno nič. Državi do danes ni bilo treba izplačati niti evra na račun odškodnin za izbrisane.«

Pred časom je pozornost zbudila (dobljena) tožba Aleksandra Todoroviča, vodja izbrisanih, ki je tožil državo zaradi svojega položaja, zaradi česar so nasprotniki reševanja položaja izbrisanih veliko špekulirali, koliko bo morala država plačevati izbrisanim …

»Res je bilo veliko špekulacij na podlagi prvostopenjske sodbe. Zoper njo je bila vložena pritožba in na podlagi te je višje sodišče razsodilo, da se tožbeni zahtevek zavrne. Ta odločitev pa je pravnomočna, to pomeni, da je višje sodišče pravnomočno odločilo, da se odškodnina ne izplača. Kolikor so v opoziciji na vse pretege promovirali prvostopenjsko sodbo, pa naenkrat nihče nič ne reče na pravnomočno drugostopenjsko sodbo. Zanimivo, kajne?«

Državljani smo pogosto razočarani nad delovanjem pravne države, ki ni dovolj učinkovita v boju s hudimi kriminalnimi dejanji. S tem namenom ste pred nedavnim ustanovili nacionalni preiskovalni urad, kar je bila kar visoka naložba. Ali bo učinek urada upravičil finančni vložek?

»Ena od glavnih prioritet te vlade je boj proti gospodarskemu kriminalu in osnovna naloga nacionalnega preiskovalnega urada je izboljšanje učinkovitosti pri pregonu najtežjih oblik gospodarskega kriminala in finančne kriminalitete. Če želiš prioritete spraviti v življenje, moraš vanje vložiti določena sredstva. Ker je to pomembna zadeva, ker predstavlja razvojno vprašanje, ker je del izstopne strategije iz krize, je bila v novem programskem proračunu za to odprta posebna politika, imenovana krepitev inštitucij pravne države, svobode in varnosti, za odprtje nacionalnega preiskovalnega urada pa je bilo za ustanovitev, zagon in prvo leto dela predvidenih 7,5 milijona evrov. Demagoško se to lahko sliši veliko, v resnici pa so to sredstva, ki jih potrebuješ, da tak velik korak spraviš v življenje. Smotrnost investicije pa se bo ocenjevala po rezultatih. Ker je namen dela urada tudi odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi (kar doslej ni bil glavni fokus policije), ocenjujemo, da bo po nekaj uspešno opravljenih primerih ta znesek povrnjen. Prek gospodarske kriminalitete se izgubijo stotine milijonov evrov, ki bi šle v proračun ali kake druge koristne namene, pa izginejo na čudnih računih, na stranpoteh gospodarskega kriminala. V Policiji ocenjujejo, da bi se v dveh letih že moral pokazati učinek.«

Kako kot predsednica koalicijske stranke (LDS) ocenjujete trenutno stanje v vladni koaliciji? Se bo ob vseh problemih, ki jo pestijo, obdržala do konca mandata?

»Ta vlada daje slabši vtis, kot v resnici funkcionira. Očitno nimamo najboljše strategije medijskega nastopanja. V resnici povsem normalno delujemo, vse koalicijske stranke se o vseh vprašanjih hitro poenotimo, najdemo skupen jezik, se znamo usklajevati. Imamo pa vsak svoja stališča. Ta vlada ni avtoritarno vodena, dopuščajo se različna stališča, argumenti se poslušajo, kar je dobro. Upam, da se bo vlada sedaj konsolidirala in da bomo zagrabili za delo, kajti kriza kaže vsak dan nov obraz, in ne bi se smeli toliko zapletati v razlage, pač pa več delati.«

Izhodna strategija vas zaposluje že od začetka mandata. Kako ste se poenotili na tem področju?

»Ko je premier Pahor napovedal izhodno strategijo, so vsi pričakovali, da bo naslednji vikend pa že izdelana in dana v parlament. Ni tako enostavno. Strategija je več kot zgolj nabor skupaj nametanih ukrepov. Je fokus, kam bo država šla v prihodnjih letih, kje bodo prioritete, na čem bo poudarek, to sestaviti ni lahko. Zato smo si vzeli za pripravo in usklajevanje izhodne strategije dovolj časa. Dobro smo jo premislili, pretehtali, pogledali številke, analizirali, ocenili, kateri ukrepi so realni. Najlažje je vreči na mizo nabor stotih ukrepov brez finančnih ocen, brez multiplikativnih analiz, kar je naredila opozicija. Če pa si v vladi, moraš paziti, da ne sprejemaš odločitev, ki utegnejo državo v enem letu spraviti v stečaj. Izhodna strategija je zelo dobra stvar, prišli smo do jasnih treh prioritet, ki so konkurenčnost in znanje, socialna kohezivnost ter infrastruktura, ki pomenijo osnovne pogoje za razvoj države. V te prioritete se bo vlagalo več, okoli njih pa se bodo oblikovali konkretni ukrepi ali za lajšanje nastopa na trgu ali lajšanje preživetja v tem času, ki ni prijeten. To delo je koordiniral minister Gaspari, strateški svet predsednika pa je pohvalil ta dokument.«