Direktorica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman predaja ključ Prešernove hiše direktorju ZTK Žirovnica Janezu Dolžanu. (Foto: Gorazd Kavčič)

Nov upravljavec v Vrbi

Prešernovo in Finžgarjevo hišo bo prihodnja štiri leta upravljal Zavod za turizem in kulturo Žirovnica. Z dosedanjim upravljavcem Gorenjskim muzejem nameravajo sodelovati tudi v prihodnje.

Vrba - V soboto je direktorica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman uradno predala ključ Prešernove hiše v Vrbi Janezu Dolžanu, direktorju Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica (ZTK), ki bo po sklepu ministrstva za kulturo prihodnja štiri leta upravljal rojstno hišo našega največjega pesnika, prav tako pa je zavod prevzel tudi upravljanje Finžgarjeve hiše v Doslovčah. »Hiši brez skrbi dajemo v druge roke, med seboj smo podpisali tudi pogodbo in bomo sodelovali še bolje kot doslej,« je dejala Tomanova. Dolžan je poudaril, da upravljanje hiš pomembnih rojakov pomeni priložnost in odgovornost: »Priložnost je v razvoju, ne le dejavnosti zavoda v obeh hišah, temveč tudi v širitvi turistične in kulturne ponudbe naših krajev. Z upravljanjem želimo spodbuditi tudi občane, društva in organizacije, da prispevajo k razvoju turizma in kulturnega dogajanja, ki se bo čez vse leto vrstilo po hišah znanih rojakov v občini.«

Župan Leopold Pogačar je spomnil, da je bil ZTK ustanovljen tudi zaradi upravljanja kulturnih biserov občine Žirovnica. Doslej je upravljal Čopovo hišo in Janšev čebelnjak, upravljanje Prešernove in Finžgarjeve hiše pa po županovem mnenju lahko pomeni prelomnico v razvoju kulture, ki je v vaseh pod Stolom ne manjka: »Upam, da bo to v občino pripeljalo dodano vrednost. Pot kulturne dediščine je treba nadgraditi in razvijati še naprej.«

V ZTK že načrtujejo dodatne dogodke in vsebine. Najbolj odmevna bo, tako Janez Dolžan, Poletna noč v Vrbi, v sklopu katere bodo pri cerkvi sv. Marka ob baklah pripravili večer ljubezenske poezije in starih slovenskih popevk. Novost bo tudi Lov za zakladom po poti kulturne dediščine, oživiti bodo skušali črno kuhinjo v Prešernovi hiši, načrtujejo literarna srečanja, delavnice … Kot pravi Dolžan, bodo skušali v vasi pod Stolom pritegniti čim več turistov z Bleda, Šobca in Kranjske Gore.

Prešernovo hišo je sicer lani obiskalo 24 tisoč obiskovalcev, Finžgarjevo pa 6500. Slednja bo odslej odprta le še za najavljene skupine, a se bodo trudili obisk povečati, da bo lahko zopet stalno odprta.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Železniki / sreda, 15. junij 2022 / 17:35

Letos le prva faza tržnice

Železnikarski občinski svetniki so na zadnji seji minuli četrtek sprejeli prvi rebalans letošnjega občinskega proračuna.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...