Planica v pričakovanju nove (po)dobe

Arhitekti bodo dokončno podobo novega Nordijskega centra Planica izdelali do konca februarja; vseh sedem skakalnic naj bi bilo zgrajenih do konca letošnjega leta.

V Planici bo do leta 2013 zgrajen nov, sodoben nordijski center, že nekaj let obljublja država. Zdi se, kot da se napovedi zdaj vendarle uresničujejo – za začetek vsaj na papirju. Kot so obljubljali odgovorni, so v Planici do snega postavili temelje za novo žičnico, z montažo sedežnice naj bi začeli vsak hip. Prav tako so v glavnem končana obnovitvena dela na letalnici, ki je tako nared za bližajoče se svetovno prvenstvo. »Čakamo le še na montažo zaščitne ograje,« je optimističen Jelko Gros, direktor zavoda Planica. »Letalnico si je že ogledal inšpektor FIS, ki je bil s stanjem zadovoljen, na svetovno prvenstvo marca smo pripravljeni.«

Medtem pa se je večina aktivnosti na projektu Nordijskega centra s terena (začasno) preselila v pisarne arhitektov. Ministrstvo za šolstvo in šport je namreč v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije že poleti razpisalo javni arhitekturni in krajinsko-arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve celovite zasnove ureditve nordijskega centra. Komisija je najboljše rešitve izbrala jeseni in se odločila, da bosta skupini arhitektov, ki sta si razdelili prvo nagrado, skupaj pripravili končno rešitev. Javnosti naj bi jo predstavili že konec prihodnjega meseca, po načrtih naj bi nato že spomladi pridobili gradbena dovoljenja za vseh sedem skakalnic, ki bodo, če bo šlo vse gladko, zgrajene še letos. Zadnja bo na vrsti prav letalnica, ki jo za potrebe svetovnega prvenstva obnavljajo zdaj.

Ne arhitekturni spomenik, uporaben športni center

Kranjskogorski župan Jure Žerjav, tudi sam član razpisne komisije, je prepričan, da so izbrali najboljši rešitvi. »V Planici nam ne gre za postavljanje spomenikov arhitekturi, prizadevamo si za funkcionalen nordijski center, ki bo živel vse leto. Trdno sem prepričan, da je to mogoče, tudi zato, ker je imelo Ministrstvo za šolstvo in šport z ustanovitvijo Zavoda Planica in izbiro njegovega vodstva srečno roko. V Planici tako nastaja center, ki bo omogočal tako velika tekmovanja kot priprave vrhunskih športnikov pa tudi za rekreacijo in turistično ponudbo,« je optimističen Žerjav.

Planica mora živeti 365 dni na leto

Z očitki, da gre za prevelik projekt, odločno opravi tudi Jelko Gros, direktor lani ustanovljenega Zavoda Planica. »Planica se mora preživeti sama, kar pomeni, da potrebujemo center, ki bo živel vseh 365 dni na leto in ne tekmovalnega središča z ogromnimi betonskimi tribunami za nekaj velikih dogodkov pozimi,« pojasnjuje. »Planica niti ne bi prenesla obremenitve tako velike količine ljudi, kot jo prinašajo največje prireditve. Ob tem vsi vemo, da gre v Planici tudi za dnevno destinacijo, ki jo ob lepih dnevih že zdaj obišče okoli 1.500 ljudi, ki se zdaj tam samo obrnejo in vrnejo nazaj. Gre za številke, ki ob primerni ponudbi produktov lahko pomenijo marsikaj.« Gros je zato prepričan, da bi se ob razumni ponudbi Planica lahko vzdrževala sama. »V finančni strukturi je določenih 150 tisoč sredstev letno za investicijsko vzdrževanje. Če jih bomo sposobni zagotavljati toliko, se Planici ni bati za obstoj.«

Bi se projekta lahko lotili drugače?

Gros je tudi prepričan, da je ekipa, ki vodi projekt, dovolj usposobljena, da bo projekt izpeljala strokovno brezhibno; kljub temu da tudi gradnjo planiškega nordijskega centra spremljajo številne pripombe (strokovne) javnosti. »Natančno vemo, zakaj bodo skakalnice postavljene tako, kot bodo,« zatrdi. Kot je dejal, pozna očitke o tem, da bi lahko os letalnice zaobrnili proti vzhodu in tako zmanjšali hitro taljenje snega zaradi krajšega osončenja. A pravi, da so pri načrtovanju skakalnic upoštevali še številne druge dejavnike, na primer smer in moč vetra. »In če upoštevamo veter, je letalnica postavljena najbolje tako, kot je zdaj. Izračunali smo, da bi 15 odstotkov zamika zaradi osončenja pomenilo približno tri odstotke manj taljenja oziroma pet centimetrov več snega na leto.«

Skoki poleti: možnost treninga in turistična atrakcija

Podobno je s pomisleki o plastifikaciji skakalnic. »Ta tako ali tako pride na vrsto čisto na koncu in predstavlja majhen strošek v primerjavi s celotno investicijo. Časa za odločitev o tem je torej še dovolj,« pojasnjuje Gros. Sam je sicer zagovornik ideje o plastični prevleki skakalnic, saj po njegovem med drugim predstavlja zanimivo dodatno možnost atraktivnega dogajanja, ki bo v dolino pod Poncami tudi poleti privabljala več ljudi. »Saj ne, da bi se želeli primerjati z Innsbruckom, pa vseeno: tam imajo na skakalnici restavracijo za turiste. V času, ko ni treningov, lastniki skakalcem plačujejo za skoke, saj prav zaradi njih tja prihaja največ obiskovalcev.«

Planica 2013

Sedem skakalnic, tekaški stadion, turistično informacijski center z muzejem in doživljajski park v dolini, ki jo ves svet pozna kot zibelko smučarskih poletov: utopija ali realnost že v treh letih? Država za projekt namenja 42 milijonov evrov, večinoma evropskih sredstev. A ko bo Nordijski center postavljen, se prava zgodba šele začne. Župan Kranjske Gore Jure Žerjav je optimističen: Planica je sposobna živeti 12 mesecev na leto, pravi. »Že zdaj poleti, ko se tam pravzaprav nič ne dogaja, privabi veliko obiskovalcev, za to ni razloga, da jih ne bi s primerno ponudbo v urejenem Nordijskem centru še več.«