Problemi se ne rešujejo na ulici

O ledeni dobi demokracije je bil delovni naslov srečanja z Alešem Guličem, ki ga je v sodelovanju s pokrajinskim odborom na Bledu pripravil lokalni odbor LDS.

Bled – »Problemi se v demokraciji ne rešujejo na ulici. Sicer pa je že v knjigi Mein kampf opisano, kako se izzove krizo in na bolj ali manj legalen oziroma nelegalen način pride na oblast,« je poziv na ulice prvaka SDS Janeza Janše komentiral Aleš Gulič, direktor urada vlade za verske skupnosti, predsednik sveta Liberalne demokracije Slovenije in človek, ob katerem ne ostaneš ravnodušen, kot ga je predstavila predsednica gorenjskega pokrajinskega odbora LDS Davorina Pirc.

Na srečanju je Aleš Gulič uvodoma poudaril, da je njihova stranka »pri dobrem zdravju« in v »dobri kondiciji«, pri čemer je kot odlično okrepitev označil izbiro Katarine Kresal za novo predsednico. »Ljudje so jo zelo dobro sprejeli. Veliko sem pričakoval od nje, pa me je še presenetila,« je pojasnil Gulič. Za lokalne volitve prihodnje leto, je dejal, so že oblikovana osnovna jedra svetniških list in njihovih nosilcev, bolj težavno pa je iskanje kandidatov za župane. »To naj bi bil človek, ki ima ugled, a se zna tudi na cesti pogovarjati z ljudmi,« glede županskih kandidatov priporoča Gulič, ki meni, da bi morali kandidate iskati najprej znotraj stranke in šele nato podpirati skupne oziroma neodvisne kandidate. Ob tem ga je Davorina Pirc tudi vprašala, kaj meni o županih poslancih. Guliču se po eni strani zdi razumljivo, da stranke za poslanska mesta kandidirajo župane, saj so razpoznavni in imajo veliko privržencev v svojem okolju. Po drugi strani pa se ne strinja, da imajo zato večji vpliv in lažji dostop do ministrov. »Lahko pa se potem za vsako stvar pohvalijo, da so k temu pripomogli s svojimi zvezami. A če bi bilo to res, bi se v Sloveniji razvijalo zgolj okrog dvajset občin.«

Na koncu ga je Davorina Pirc še izzvala, kako stresno je delati s Stresom (novim nadškofom Antonom Stresom, op. p.) in koliko se ga je dotaknila usoda Blejskega otoka. Gulič je pojasnil, da se je s Stresom prvič srečal, ko je predlagal nov zakon o verskih skupnostih. »Z njim je bilo vedno prijetno delati in vedno je bil korekten sogovornik.« Usoda Blejskega otoka pa se po njegovem vedenju ta čas skuša rešiti s pomočjo mediacije.