Oskrunjena cerkev v Brodeh

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 21. december 2009 / 06:00

Znani koroški slovenski novinar Franc Wakounig iz Borovelj je v prvi decembrski številki Novic, slovenskega tednika za Koroško, objavil članek o odstranitvi slovenskega križevega pota, nebesa za procesije s slovenskim napisom in slovenskega napisa nad prižnico v cerkvi v Brodeh na koroški strani Ljubelja, ki stoji na vzpetini nad cesto takoj za nekdaj znano gostilno in trgovino Malle. Ker je bila letošnjo jesen v Brodeh birma, so želeli pred njo obnoviti notranjščino in zunanjost cerkve. Obnova se je spremenila tudi v »bildersturm« z ostrimi protislovenskimi in nekulturnimi toni. Za tako dejanje se je odločil tako imenovani »farni krožek« pod vodstvom neke gospe iz Borovelj, ki si je prilastil pravice farnega sveta in odločil, da mora biti odslej slovensko bogoslužje dvojezično, temu primerni pa morata biti tudi notranjščina in zunanjost cerkvice, čeprav je večina faranov slovensko govorečih. Skupina je odstranila križev pot s slovenskimi napisi, ker naj bi bil star le petindvajset let in nima umetniške vrednosti. Domačini pa pravijo, da je starejši, saj so ga pred dobrimi sedemdesetimi leti obnovili v Sloveniji. Odstranjen in očitno uničen je bil napis »Kdor je z Bogom, posluša božjo besedo« na prtu na prižnici, faranom pa tudi ni znano, kje sta nebo za procesije in kupola krstnega kamna. Laterni za procesijo in kupolo krstnega kamna so našli v smetnjaku, klopi iz cerkve pa so bile po pisanju Novic več mesecev prislonjene na zid cerkve in izpostavljene dežju in soncu. »Niti Hitler in nacisti se niso dotaknili slovenskih napisov v cerkvi, ta skupina pa jih je odstranila in do danes ne vemo, kje so,« je avtorju članka v Novicah povedal Stanko Čašl, nekdanji član župnijskega sveta.

V začetku minulega tedna je bil na obisku v Avstriji slovenski minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. Z avstrijsko šolsko ministrico Claudio Schmied se je pogovarjal tudi o delovanju slovenskih srednjih šol na Koroškem, ki predlagajo povečanje števila asistentov za slovenščino s tri na šest. Avstrijsko ministrstvo bo predlog proučilo. Po sedanji pogodbi plačuje Avstrija tri slovenske asistente v Avstriji, slovenska pa tri avstrijske asistente v Sloveniji. Slovenski minister se je med obiskom seznanjal tudi z delovanjem otroških vrtcev, ki so večinoma brezplačni in starši plačujejo le hrano. V vrtcih naj bi namenjali več pozornosti tudi jezikovni kulturi.