Pričakovanja prehitevajo stanje

Analitiki ugotavljajo, da kriza predelovalnih dejavnosti popušča, krepi se optimizem, izboljšujejo se kazalniki poslovnih tendenc.

Ljubljana – Največkrat zastavljeno vprašanje letošnje jeseni je zagotovo: ali je kriza letos poleti dosegla dno in ali lahko pričakujemo oživitev gospodarskih aktivnosti ter s tem postopen izhod iz krize. Sodelavci Ekonomskega inštituta Pravne fakultete (EIPF) Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar in Robert Volčjak v zadnji številki Gospodarskih gibanj, redne mesečne publikacije tega inštituta, ugotavljajo, da »se pričakovanja normalizirajo, stanje pa ne«.

Upad trošenja se zmanjšuje

Skupno pričakovano trošenje kot pomemben vzvod gospodarske aktivnosti se po oceni analitikov EIPF normalizira, pri čemer je trošenje države najmočnejše, investicije pa najšibkejša sestavina. K zvišanju zaupanja je v septembru prispevalo predvsem zvišanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih, kjer ocenjujejo, da kriza popušča, povečuje se tudi zaupanje potrošnikov. Trend v turizmu se je po zaslugi domačih gostov obrnil navzgor, medletni padci v transportu so manjši kot v industriji in gradbeništvu, slednje ostaja v krizi.

Kriza pustoši na trgu dela

Kriza, tako doma kot v svetu, vse bolj pustoši na trgu dela, zmanjšuje se število aktivnih prebivalcev, še hitreje pa število delovno aktivnih. Število registriranih iskalcev zaposlitve raste, povpraševanje podjetij po delavcih pa se zmanjšuje. Po stopnji brezposelnosti se Slovenija kljub temu še naprej uvršča med najbolj uspešne države EU. Plače in stroški dela so se v poletnih mesecih umirili, avgusta upadli, razlike v rasti plač se med dejavnostmi zmanjšujejo. Stroški dela, ki so v času konjunkture hitro rasli, se normalizirajo in so v rasti za dve odstotni točki višji kot v evrskem območju.

Finančna gibanja zaostajajo

Skupni javnofinančni prihodki so septembra precej padli, vendar se iz četrtletja v četrtletje padec zmanjšuje. Skupni donos davkov na blago in storitve je že praktično enak kot lani v tretjem četrtletju, občutno so se zmanjšali neposredni davki, predvsem na račun pomembno manjše dohodnine. Krediti sicer rahlo rastejo, vendar so pomembno manjši od lani. Obrestne mere sicer sledijo gibanjem v evrskem območju, so pa za dobri dve odstotni točki višje. Banke očitno rešujejo letošnje poslovne rezultate z dražjimi krediti in višjimi cenami drugih storitev. Ob majhnem tekočem primanjkljaju avgusta je tekoči račun države v mednarodni menjavi po osmih mesecih izravnan, neto zunanja zadolžitev pa ostaja od konca lanskega leta nespremenjena.