Peteršilj za slabokrvne

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Peteršilj ni zgolj zelo uporabna jušna zelenjava in začimba za odišavljenje številnih jedi, pač pa tudi zdravju koristna zel. Njegove moči naj bi izkoriščali zlasti slabokrvni, brezvoljni in rekonvalescenti.

Če še niste posušili ali zamrznili zalog peteršilja (Petroselinum crispum) za zimske mesece, to storite čim prej. Nespametno bi bilo, da bi ostali brez te vrtnine z največjo vsebnostjo vitamina C in močjo, da organizmu vrača moči, v času, ko jih najbolj potrebujemo.

Za boljše reflekse in prebrisanost

Opih, peršin ali peršun, kot tudi rečemo našemu nepogrešljivemu prijatelju z vrta z izvorom v Južni Evropi, si je renome pridobil že v antiki. Svetovali so ga za boljše delovanje ledvic in mehurja. Plinij mu je pripisoval vpliv na povečanje plodnosti žensk kakor tudi moških. Gladiatorji so ga uživali pred bojem, saj je veljalo, da zbistri reflekse, daje moč in prebrisanost ter zvijačnost. Srednjeveški zdravniki so ga predpisovali pri ledvičnih kamnih in za preganjanje vetrov. Sveta Hildegarda iz Bingna je peteršiljeve obkladke priporočala pri putiki, revmi, išiasu in bolečinah v hrbtu. Tudi naši predniki so radi uporabljali peteršilj v zdravilne namene. Iz njega so denimo kuhali čaj, s katerim so ženske spodbujale menstruacijo in blažile menstrualne krče. Poznali so tudi opihov pozitiven vpliv na prebavo, zato so njegov čaj srkali po obilnem kosilu ali večerji.

V pomoč pri infekcijskih obolenjih

Čaj iz peteršiljeve zeli je dobrodejen za slabokrvne, brezvoljne in bolnike po operaciji. Nove moči da ljudem, ki so pretirano pasivni in brez volje. Za peteršiljevo zel, še bolj pa za seme in korenino, ki jo izkopavamo oktobra in novembra, velja, da pospešuje tek in izločanje vode iz telesa, poživlja, spodbuja potenje, zbija vročino, zaradi česar koristi pri zdravljenju infekcijskih obolenj. Ker izloča strupene snovi iz telesa, pomaga pri jetrnih boleznih, ekcemih, revmi, protinu, celulitu in kamnih v mehurju. Tako list kot korenine so učinkovito pomagalo proti motnjam v krvnem obtoku, blagodejni vpliv pa imajo tudi pri prebavnih težavah, kožnih boleznih, motnjah dihanja, belem toku in boleči menstruaciji.

Poparek iz listov

Čaj iz listov pripravimo kot poparek: v liter vrele vode vržemo prgišče peteršiljevih listov, pustimo stati deset minut in precedimo. Spijemo dve skodelici na dan po jedi. Ta čaj dobro spodbuja prebavo. Poparek iz peteršiljevih listov se obnese tudi kot lepotilo: košček vate namočimo vanj in jo položimo na obraz. Koža bo pomirjena, lepša in volnejša. Lahko ga uporabimo tudi za očesno vodico ali za šampon.

Poparek iz semen

Čaj iz semen pripravimo tako, da pol žličke strtih semen prelijemo s skodelico vrele vode in pijemo po eno skodelico čaja na dan. Ta čaj je zelo diuretičen in ga vsi ljudje ne prenašajo dobro. Semen torej nikoli ne uporabljamo brez zdravniškega nadzora in posveta. Prevelike količine semen močno dražijo ledvice in prebavni trakt.

Poparek iz korenin

Tudi čaj iz korenin pripravimo kot poparek: žličko nasekljanih korenin poparimo s skodelico vode, pustimo stati deset minut in precedimo. Ta diuretičen čaj pijemo enkrat, največ dvakrat na dan dva tedna v obliki kure. Voda, v kateri prevremo peteršilj, je izvrstna za očesne kopeli, saj razkužuje in olajša pekoč občutek. Lahko pa peteršilj namočimo tudi v toplo mleko in spijemo. Peteršilj v velikih količinah, naj si ga pijemo kot čaj ali ga uživamo svežega kot začimbo, lahko povzroči splav pri nosečnicah, zato naj ga slednje uporabljajo previdno in zmerno.