Zaplet s pokojninskim skladom

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Kapitalska družba je oblikovala rezervacije, agencija je zahtevala neposredno vplačilo.

Ljubljana – Kapitalska družba upravlja štiri pokojninske sklade, največji med njimi je Zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence, v katerem nekaj manj kot 190 tisoč članov varčuje za dodatno pokojnino. Sklad jim pri tem zagotavlja najmanj zajamčeno donosnost, ki po pokojninskem načrtu predstavlja 50 odstotkov obrestne mere dolgoročnih državnih vrednostnih papirjev. V drugi polovici lanskega leta so skladi v upravljanju Kapitalske družbe poslovali nekoliko slabše, letos pa se v primerjavi z ostalimi uvrščajo med najdonosnejše. Kapitalski vzajemni pokojninski sklad je v obdobju od januarja do julija dosegel 5,64-odstotno donosnost, sklad za javne uslužbence pa 4,56-odstotno.

Ker pokojninski sklad za javne uslužbence v določenem obdobju ni dosegel zajamčene donosnosti, je agencija za trg vrednostnih papirjev Kapitalski družbi naložila, da na račun sklada vplača 12,1 milijona evrov, kolikor naj bi bila razlika med dejansko in zajamčeno čisto vrednostjo sredstev sklada. Kapitalska družba je na agencijo naslovila zahtevo za ugotovitev ničnosti takšne odločbe in predlog za izdajo dopolnilne odredbe, pritožila pa se je tudi na ustavno sodišče in mu predlagala, da zadrži izpolnitev odredbe. Agencija je oboje, zahtevo in predlog, zavrnila, ustavno sodišče o predlogu še ni odločilo, Kapitalska družba pa je v roku, 12. avgusta, izpolnila zahtevo in v sklad vplačala zahtevani znesek. Če ustavno sodišče ne bo ugodilo njenemu predlogu, se bo vplačani denar ob konverziji pripisal na osebne račune vseh članov sklada.

Kot je na nedavni novinarski konferenci pojasnil Borut Jamnik, predsednik uprave Kapitalske družbe, se je zapletlo zaradi različne vsebinske razlage predpisov, predvsem pa zato, ker država doslej še ni uskladila kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence, pravil in pokojninskega načrta s spremembami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2006. Spremenjeni zakon namreč omogoča upravljavcem pokojninskih skladov, da v primeru nedoseganja zajamčene donosnosti namesto neposrednih vplačil oblikujejo rezervacije in da ob izstopu iz sklada članu iz oblikovanih rezervacij izplačajo razliko med dejansko in zajamčeno vrednostjo; kolektivna pogodba, pravila in pokojninski načrt pa še vedno predvidevajo vplačilo razlike.