Navodila (72)

Ženske smo si s samostojnostjo priborile tudi pravico do pranja lastnega kolesa. Kako to storimo, pa obstaja več načinov. Izbiramo lahko med sitnim, prijaznim in tudi solzavim načinom. Odvisno, kdo nam svetuje: siten, prijazen ali solzav moški.

»Najprej kolo opereš s šamponom, ki je namenjen pranju avtomobila. Potem vzameš bencin in navaden čopič. Imaš kakšen čopič? Drugače vprašaj fotra, če ima kakšnega. Pa tudi bencina ne potrebuješ na litre, samo toliko, da očistiš zobnike in kolesarsko ketnico. Potem ponavljaš čiščenje s čopičem in brisanje s krpo toliko časa, dokler na njej ni več madežev. Pa krpa naj bo čista. Najbolje, da vzameš kar kakšne stare spodnjice. Tiste za tvojo veliko rit bodo ravno pravšnje,« navdušeno pripoveduje Sitnež in doda še, da je fino, če so spodnjice bele barve in iz bombaža.

Potem sledijo še navodila, kakšno olje je najboljše za namaz ketnice in opis pravilnega načina ponovnega brisanja ketnice ter zaključek: »Pa ne zlivaj olja nanjo v galonah … Z njo moraš biti zelo nežna.«

Prijaznež podobno zgodbo razloži v bolj mirnem tonu, s precej normalnejšim izrazom na obrazu in manj kriljenja z rokami. V bistvu mu lahko že poveš navodila, ki ti jih je posredoval Sitnež in ti pač pokima, kjer se strinja; te popravi, kjer misli, da se zadevo lahko uredi na drugačen način. O kakih spodnjicah ni govora, Sitneža pa poimenuje s 'težakom'.

Solzaveži pa so moški – jaz pač tako poimenujem določen tip moškega, na primer, sveže ločene očke, mlajše od štiridesetih, ki na vrat na nos iščejo novo žensko, ker ne znajo biti samski, jih je strah štirih sten. Po eni strani sicer razumem željo, po drugi pa je lepo, če tudi oni mene razumejo, da ne razmišljam o tem, da bi se zapletala z nekom, ki je v podzavesti še poln strahov, prečustven in preobčutljiv za moj način razmišljanja.

Ne posplošujem, ker se tudi čustvene reakcije moških med seboj razlikujejo. Največkrat so to precej preveč prijazni moški. Takšni čustvenčki ti kolo očistijo celo preveč ali ti ga kar peljejo na servis, da ti ga tam operejo in naoljijo, kar pa zna biti precej varianta daj – dam, saj tisti trenutek, ko mu zaupaš kolo, je to zanj sprejetje, s tem si ga potrdil za prijatelja in ti si (baje), povedo, vse. In ker si tako po novem njegov 'najboljši' prijatelj, se ti kar nekajkrat na dan mimogrede 'izlije', kako se je pač gospa odločila, da njej pa po sedmih letih to ni več to in kratek opis celotnega skupnega obdobja ti ne uide. Cena pranja kolesa pač.

In tako se ženske brez kakšnih razmišljanj velikokrat odločijo, da peljejo svoje kolo (kot tudi avtomobil) najraje kar na servis, ker tam je pač večja verjetnost, da te samo vprašajo, kakšno storitev bi gospa želela - brez odvečnih razlag, opisa ločitev in starih spodnjic.