Na U2 po pravega

V nedeljo, 10. avgusta, so na stadionu Maksimir v Zagrebu nastopili najboljši irski rockerji.

Irsko skupino U2 sem vedno želela videti v živo, vendar so bili prisotni različni izgovori. Od tega, da so predaleč, ni bilo prijateljev v tistem trenutku, da bi se mi pridružili, do klasičnega stavka, bom šla že naslednjič. Ko pa sem izvedela, da bodo najboljši irski rockerji nastopili v Zagrebu, so izgovori izpuhteli. Vendar, glej ga zlomka, koncert je bil v dveh urah razprodan. Seveda sem zamudila vstopnice tudi za naslednjega, ker so se zaradi izrednega zanimanja organizatorji odločili še za en koncert. Ampak nisem vrgla puške v koruzo.

Vedela sem, da moram na koncert v Zagreb, že za to, da jih slišim v živo in vidim tako opevano evropsko turnejo 360 stopinj s posebno vesoljsko sceno. Tri dni pred koncertom se mi je sanjalo, kako sem na koncertu srečala moškega – tokrat pravega. Saj veste, rockerji so bili vedno 'fejst'. Potem sem v službi razlagala sodelavkam, kaj sem sanjala, in da moram nekako priti na koncert, ker bom verjetno srečala pravega. Med smehom sodelavka reče: »Pa saj lahko greš na koncert z Radiom Center, samo reportažo moraš narediti!«

Seveda sem bila takoj za. Halo, slišala bom U2 v živo in mogoče res srečam pravega moškega. Prvič v življenju se mi je izpolnila zares velika želja.

In srečala sem ga. Namreč pravega moškega. Bonota seveda, sicer je bil na odru, toda njegov glas me je popeljal visoko nad oblake, ko je na kitaro zaigral še The Edge, se je pa ozračje dokončno naelektrilo.

Koncert irskih rockerjev je bil odličen. Z mano se je strinjal tudi Matjaž Valentar iz Žirovnice, ki je na koncert U2 z Radiom Center peljal ženo. Na zagrebškem stadionu Maksimir smo srečali tudi Kranjčane - Marjana Tičarja, Tima Krajačiča in velikega oboževalca skupine Matjaža Hlebca. Matjaž nam je zaupal, da so najboljši koncerti Irske rock skupine v Milanu in Barceloni; če jih želiš doživeti, pa na Balkanu. Menda zaradi romantične balkanske duše. Na koncertu smo srečali še eno skupino oboževalcev, med njimi je bil tudi Boštjan, tako ga bom jaz imenovala, ki je bil že več kot na štiridesetih njihovih koncertih, njegovo zvestobo pa potrjuje tudi tatu skupine na njegovi levi roki. Najlepše pri vsem je to, da vsi 'romamo' na koncert U2 zaradi istih stvari: odlične glasbe, zabave in scene, ki je z vesoljskim izgledom izgledala res odlično.

Torej, tisti, ki ste jih zamudili, vam je lahko žal. Ampak nikoli ni prepozno, saj so U2 stari mački, na sceni že več kot trideset let, vedno znova naredijo kaj novega in presenetijo. In morda bodo še kdaj prišli tako blizu nas. Morda celo k nam. Si jih zamišljate v Stožicah v Ljubljani?