Inkluzivna glasbena šola

Pri otrocih s posebnimi potrebami se nemalokrat izkaže, da je eno izmed njihovih močnejših področij glasba. Pri vključevanju v glasbeno šolo pa pogosto naletijo na ovire.

Da je zakon o glasbenih šolah diskriminatoren, saj ne vsebuje določila, da je treba otrokom s posebnimi potrebami omogočiti ustrezne prilagoditve pri opravljanju sprejemnih izpitov v glasbene šole, je ocenil zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport priporoča, naj diskriminacijo odpravi. Da so otroci s posebnimi potrebami na področju glasbenega izobraževanja diskriminirani, pa je na posvetu Za boljšo prihodnost otrok, ki je potekal v Državnem zboru Republike Slovenije, opozorila tudi Nuša Piber.

Predstavila je poslanstvo Kulturnega društva DO RE MI z Bleda. Je njegova ustanoviteljica, prav tako kot tudi Glasbene šole DO RE MI. Kot je poudarila, je to inkluzivna glasbena šola, ki je vrata odprla tudi otrokom s posebnimi potrebami, še posebno tistim z motnjo avtističnega spektra. »V Kulturnem društvu DO RE MI si prizadevamo za zagotavljanje enake možnosti za izobraževanje otrok z avtizmom v glasbenih šolah. Na podlagi 15-letnih izkušenj vključevanja otrok z avtizmom v program glasbene šole natančno vemo, kaj takšno udejstvovanje na tem področju posamezniku prinese,« je dejala. V šolskem letu 2021/22 so več institucij opozorili na problematiko vključevanja otrok in mladih z avtizmom v glasbene šole. »Otroci s posebnimi potrebami so na področju glasbenega izobraževanja diskriminirani. V glasbenih šolah se prilagoditve ne izvajajo – predvideva se, da se v glasbene šole vpišejo otroci brez specifičnih učnih težav, brez posebnih potreb. Otroci z avtizmom pogosto izkažejo izjemno glasbeno nadarjenost. Pri njihovem izobraževanju so zaradi drugih specifik potrebne prilagoditve (individualna obravnava, spremljevalec, pomoč specialnega pedagoga, specifična znanja),« je na kratko predstavila ugotovitve. Na problematiko aktivno opozarjajo 15 let. »Skozi samoiniciativne aktivnosti v tej smeri imamo povezave po celem svetu, zelo dobre povezave imamo tudi po Sloveniji. Kako je mogoče, da kljub aktivnemu opozarjanju na tem področju v 15 letih ni prišlo do sistemskih sprememb?« se sprašuje in dodaja: »Javnost smo opozorili, da je nedopustno, da je vključevanje otrok z avtizmom v glasbeno šolo odvisno od dobre volje posameznikov in ni sistemsko urejeno. Ravno tako je nedopustna popolna diskriminacija na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v glasbeni šoli. Kdo to dovoli? Katere odločitve vodijo do tega, da se to dejstvo spremeni? Počasni odzivi odgovornih institucij niso dovolj za družine otrok s posebnimi potrebami in za otroke.«

V nadaljevanju je predstavila rešitve. »Sprejem ustreznih prilagoditev v procesu glasbenega izobraževanja otrok z avtizmom, nov poseben pedagoški program za glasbeno izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, odločitev odgovornih, da prisluhnejo problematiki na terenu in se hitro odzivajo v smeri pozitivnih sprememb.« Za konec je še poudarila, da so otroci z avtizmom med nami. »Zaradi njihovega drugačnega odnosa do sveta je njihova sposobnost učenja pogosto prezrta. Po 15 letih vemo, kaj intenzivni slušni trening pomeni za določenega posameznika z avtizmom, pri katerem se prepozna glasbena nadarjenost. Pomeni spremembo kvalitete življenja! Pomeni vstopno mesto v kvalitetne odnose v družbi! Pomeni življenje! Pomeni nasmeh! Srčno si želim, da bi nas kdo slišal! Vključevanje otrok z avtizmom v glasbeno šolo je izziv, ki potrebuje pozornost odgovornih ustanov in kliče po spremembi v družbi.«

V glasbeni šoli DO RE MI imajo v rednih programih med 12 in 15 odstotkov otrok s posebnimi potrebami. To je največ, kar še zmorejo, mesta pa imajo zapolnjena za naslednja tri leta.