Bonami na svetovni razstavi
Rejec Stane Bergant iz Kokre je z žrebcem Bonamijem sodeloval na svetovni razstavi haflingerjev v tirolskem Ebbsu.
Stane Bergant: »Želimo si, da hiter razvoj slovenskega haflingerja ne bi slonel le na nakupu tujih konj, ki si ga lahko privoščijo le bogatejši, in da bi na marketinške pritiske iz tujine znali odgovoriti tudi z lastno selekcijo. Upamo, da hiter razvoj ne bo vzel motivacije za rejo haflingerja starejšim rejcem, ki so nosili breme ohranjanja pasme zadnjih trideset let in ki ohranjajo zgodovinsko in kulturno vez s 'furmanskimi časi'.«
Kranj – V svetovnem centru haflinške reje, v Ebbsu na avstrijskem Tirolskem, je bila junija svetovna razstava haflingerjev, na katero so rejci iz 18 držav pripeljali na ocenjevanje blizu 700 konj. Slovenijo so na razstavi v okviru Slovenskega združenja rejcev konj pasme haflinger zastopali rejci Stane Bergant iz Kokre z osemletnim žrebcem Bonamijem, Ivan Purgaj iz Maribora z enoletno žrebico Elo in Dejan Halič iz Slovenske Bistrice z dveletno kobilo Emke. Slovenska udeležba na razstavi bi bila lahko boljša, a so stroški, ki so jih rejci v celoti pokrili sami, marsikomu vzeli pogum. »Z dosežki smo zelo zadovoljni, saj sta se žrebec in kobila uvrstila v razred 1a, žrebica pa v razred 1b. Žrebica je prejela priznanje nacionalne zmagovalke, kobila in žrebica – mati in hči – pa sta prejeli še posebno priznanje kot nacionalna kolekcija,« je rezultate slovenskih konj komentiral Stane Bergant, rejec in predsednik Slovenskega združenja rejcev konj pasme haflinger, ki je bil na razstavi tudi eden od osemnajstih sodnikov.
Svetovna razstava je bila tudi priložnost za razmišljanje o rejskih ciljih modernega haflingerja v svetu in o tem, kje je na tej razvojni poti slovenska populacija konj. Kot je dejal Stane Bergant, so v konjerejsko razvitih državah s selekcijo spremenili haflingerja iz majhnega tovornega v modernega športnega konja. Pomik haflingerja v »športno« smer kaže tudi prenovljena svetovna haflinška federacija, ki že v imenu postavlja besedo »šport« ob bok besedi »reja«. V Sloveniji sta prva haflinška žrebca plemenila že leta 1934, populacija je dosegla vrh leta 2009, ko je bilo registriranih 189 žrebcev. »V zadnjih letih število upada, glavni vzroki so ekonomska kriza, odpor državnih ustanov za pozitivne spremembe normativnega urejanja okolja ter sprememba rejskega cilja, ki je močno vplivala tudi na strukturo rejcev,« je dejal Stane Bergant in poudaril, da nikjer v svetu ne redijo haflingerja samo za meso in da je bilo že lani v Sloveniji povpraševanje po šolanih haflingerjih večje, kot so jih rejci lahko ponudili trgu.