Od leve: Jerca Debeljak, Gašper Likar, Žiga Novak, Jan Pavšič in Polona Valič v nedeljo nekaj po šesti uri v kuhinji Pogačnikovega doma

V domu so pridni ta mladi

V Pogačnikovem domu na Kriških podih je s sobote na nedeljo prespalo približno 170 planincev, kar je največ v zadnjih štirih letih.

Kriški podi - Lepo vreme in eden zadnjih počitniških koncev tednov sta v gore minuli vikend privabila veliko planincev. Pogačnikov dom na razgledni vzpetini na Kriških ali tudi Križkih podih je s sobote na nedeljo »pokal po šivih«, saj je v njem prespalo kar okoli 170 planincev, ležišč imajo 85. »V zadnjih štirih letih, kar sem oskrbnica, je bil to največji obisk,« je povedala Polona Valič. Obiskovalci so se s pomočjo prijaznega osebja kar znašli; tisti, ki niso imeli rezerviranih ležišč ali pa jih niso več dobili, ker so pozno prišli v dom, so spali na zasilnih ležiščih (blazinah) na tleh po sobah, hodnikih in v jedilnici, pa na krušni peči, nekateri celo zunaj na klopeh v spalnih vrečah.

V Pogačnikovem domu, ki ga upravlja Planinsko društvo Radovljica in ga zaprejo zadnji konec tedna v septembru, delajo sami mladi, večinoma študentje. Oskrbnica Polona – Štajerka, ki je prišla študirat v Ljubljano - je povedala: »Pred štirimi leti sem prišla čez poletje v dom za kuharico, potem ko so iskali novega oskrbnika, sem šla za oskrbnico.« V sezoni jih v domu običajno dela pet, minuli konec tedna pa so potrebovali dodatne roke, še posebej v kuhinji. Dobesedno teklo jim je dol, da so lahko postregli vse planince, tudi tiste, ki niso prespali v domu. Dišalo je po domačem kruhu, golažu s polento, telečji obari, zelenjavni juhi, pasulju, jabolčnem zavitku, proti večeru tudi po pecivu.

Pogačnikov dom leži na 2050 metrih nadmorske višine in ima izredno lokacijo. Okrog njega se mogočno vzpenjajo dvatisočaki Razor, Planja, Stenar, Križ, Bovški Gamsovec, Pihavec. Na južni strani se odpira čudovit pogled na dolino Trente s Sočo in na vrhove nad Trento. Nad domom je najvišje ležeče jezero pri nas, Zgornje Kriško jezero na 2158 metrih nadmorske višine. Pristopov do doma je več in so različno zahtevni, zgoraj podpisana sem izbrala dvodnevno turo; prvi dan z Vršiča po južnih pobočjih Prisojnika čez zahodno ostenje Razorja in sedelce Preval (vmes še na vrh 2601 metrov visok Razor) do Pogačnikovega doma, drugi dan pa preko Sovatne v Vrata.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / petek, 9. oktober 2009 / 07:00

Žaljive sodbe Janeza Urbanca

Žaljive in neresnične vrednostne sodbe, načrtno predvsem na moj račun, so rdeča nit političnega besednjaka donedavnega občinskega svetnika Janeza Urbanca. Ponavljajo se tako na spletni strani nje...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / / 22:15

Nevihta od rojstva do katarze

V Galeriji Janeza Puharja v Stolpu Škrlovec so odprli 29. samostojno fotografsko razstavo Vasje Doberleta, ki nosi naslov Deževna simfonija in bo na ogled vse do 21. novembra. Mineva petdeset let,...

Zanimivosti / / 22:12

V spomin trem slikarjem

Na njihovi rojstni hiši na Poti v Skale so v petek odkrili spominsko ploščo, s katero so trajno zaznamovali spomin na tri slikarje iz rodbine Sedejev: Maksima, Janeza in Pavla.

Mularija / / 22:12

Ples in glasba povezala učence

Predzadnji konec tedna v oktobru so v gorenjski enoti Waldorfske šole Ljubljana v Naklem gostili osemnajst učencev in dva učitelja iz nemške waldorfske šole v Kleinmachnowu.

Zanimivosti / / 22:10

Željko je pretekel newyorški maraton

Jeseničan Željko Najdek je prvi Slovenec s statusom osebe s posebnimi potrebami, ki je pretekel sloviti maraton v New Yorku. Na enem najtežjih maratonov na svetu je tekel brez težav in dosegel celo sv...

Razvedrilo / / 18:07

Srečali so se lesarji

V Gostilni Starman v Škofji Loki so praznovali petdeseto obletnico zaključka šolanja sošolci lesnega oddelka, L. IV. A, takratne Srednje tehnične šole za kemijo, metalurgijo, rudarstvo, lesarstvo in p...