Tudi v Kranju pustil svoj pečat

V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo vsestranskega umetnika Hinka Smrekarja (1883–1942), čigar delo je neprecenljiv kulturnozgodovinski dokument prvih desetletij dvajsetega stoletja. Smrekarjeva družina je sedem let bivala tudi v Kranju. Iščejo Smrekarjeva dela iz zasebnih zbirk.

Bilo je maja 1908, ko je Ivan Cankar svojega dobrega prijatelja Maksima Gasparija povabil na Bled. Menda je imel ravno denar, ker je dobil honorar od založnika Schwentnerja (sto kron, kar je bilo kar precej za tisti čas).

Gasparija na Bled ni vlekla samo lepota »kinča nebeškega«, temveč še posebno romantika »prej neznanih srčnih ran«. Tam si je izbral prvo dekle, kar je bilo Cankarju znano, in zato ga je vabil, ker se je tudi sam rad sukal okrog »štemanih« Gorenjk. Tako se namreč bere v publikaciji Umetnost. Mesečnik za umetniško kulturo (4–6, Leto VI, 1941–42) v prispevku Maksim Gaspari, S Cankarjem na Bledu. V nadaljevanju Gaspari med drugim opisuje njun postanek v Kranju: »No, potem sva se bližala Kranju in moj sopotnik se je zmislil novo: ''Gašper, veš kaj, dajva v Kranju vožnjo prekiniti in obiščiva Smrekarja; zvečer se pa peljeva naprej.'' ''Velja, saj imava čas, bomo skupaj 'kakšno rekli'.'' Tako se je zgodilo. Smrekar je bil najinega nenadnega obiska zelo vesel. Vsidrali smo se v gostilni na Bekselnu in nato še marsikje. Do večera smo veseljačili. V okajenem razpoloženju smo zamudili večerni vlak in prečuli noč. Dopoldne sva se peljala s Cankarjem naprej ...«

Družina Hinka Smrekarja je v Kranju bivala med letoma 1904 in 1911. Najprej so živeli v Matjašičevi hiši na Glavnem trgu, po očetovi smrti leta 1909 pa so se preselili v Omerzovo hišo v Kokriško predmestje. Leta 1911 mu je umrl še mlajši, komaj 21-letni, brat Pavel, študent prvega letnika pravnih študij. Hinko je umrlemu bratu napisal in narisal osmrtnico in jo pribil na stanovanjska vrata. Besedilo na osmrtnici je precej nenavadno: »Mimogrede je pograbila bržčas dekla hlapca Gospodovega Pavleta Smrekarja, jurista ...«. V Kranju sta svoj mir našla tako Hinkov oče kot brat, a danes njunega groba ni več, saj je bilo pokopališče opuščeno in preurejeno v Prešernov gaj. Tako je kar nekaj znanih in bržkone tudi neznanih del, ki so pomensko ali motivno vezana na Kranj in širšo Gorenjsko.

Obsežen Smrekarjev likovni opus

V Narodni galeriji odprtje razstave o Hinku Smrekarju sicer načrtujejo 12. maja prihodnje leto, a se bo ta zaradi situacije – trenutno je galerija zaprta in javnosti tudi ni na ogled razstava Mojstrovine iz Prage – najbrž zamaknila za kakšen mesec. »Hinko Smrekar je tako strokovni kot širši javnosti dobro znan umetnik, vendar pa njegovo delo še nikoli ni bilo v celoti ovrednoteno. Zadnja večja pregledna razstava je bila daljnega leta 1952, pet let kasneje je izšel katalog – monografija, ki je še sedaj ključna literatura za proučevanje Smrekarja. Tokratni namen razstave pa je, da naredimo tudi čim popolnejši seznam Smrekarjevih umetnin – njegov opus je namreč zelo obsežen (gre za več kot 1500 del) – in ga čim podrobneje predstavimo javnosti. Morda tudi z deli, ki so bila nazadnje videna pred sedemdesetimi leti ali pa še v času Smrekarjevega življenja,« je povedala avtorica razstave dr. Alenka Simončič.

Hinko Smrekar je ustvaril številne avtoportrete in portrete sodobnikov ter vrsto ilustracij, narodnih in pravljičnih motivov, kjer se je razrasla njegova čudovita fantazija. Družbeno angažiran, brezkompromisen pri iskanju resnice in vselej na strani preprostega človeka je ustvaril tudi na stotine karikatur, ki jih je objavljal, kjerkoli je našel prostor ali priložnost, tako v medijih kot recimo na dopisnici prijatelju v drugi slovenski kraj. Njegov opus je zelo obsežen in seznam vseh del ni popoln, mnoga del pa so v skoraj sedemdesetih letih od zadnje retrospektivne razstave zamenjala lastnike.

V želji po celoviti predstavitvi

»Nagibamo se k likovni razstavi, saj je umetnin ogromno, seveda pa bomo – kjer ne bodo na voljo originali – razstavili tudi reprodukcije. Želimo si predstaviti celoten cikel Zrcalo sveta,« pojasnjuje Simončičeva in dodaja, da je Smrekar umetnik, ki je verjetno ustvaril največ avtoportretov/avtokarikatur. »Tako bodo verjetno tudi ti – preslikave iz raznih dopisov, dopisnic … – razstavljeni v obliki reprodukcij. Tu so tudi njegove najrazličnejše signature, poleg HS, HSMREKAR, Hinko Smrekar, Henrik van Smeryger, še Peter Paul Rubens, Tone Poper, Žane …«

Tudi zato so se v Narodni galeriji s pozivom obrnili na javnost, na vse lastnike njegovih del ali dokumentarnega gradiva, naj pomagajo sestaviti popolnejši seznam umetnin. Izbor najboljših del bodo seveda tudi razstavili. Ali meni, da bi se lahko kaj Smrekarjevega našlo tudi v Kranju ali širše na Gorenjskem, smo še povprašali sogovornico. »Seveda, saj je več let živel v Kranju in imel stike s posamezniki tudi kasneje, ko se je preselil v Ljubljano. Dopisnice, pisma, fotografije, umetnine ali spomini – vse bi bilo zelo dobrodošlo in se vnaprej zahvaljujemo vsakomur, ki bi kakorkoli pripomogel k bolj popolni predstavitvi umetnika,« tudi svoje želje ponovi tudi dr. Alenka Simončič, ki se ta čas intenzivno ukvarja s Smrekarjevo umetniško zapuščino.