Ni razvoja brez sodelovanja

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 6. julij 2015 / 23:05

S projektom Velika planina – inovativni turistični produkt so študentje zasnovali učno pot Po stopinjah pastirjev in predlagali vključitev Domžalskega doma v mrežo Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.

Kamnik – Čeprav je Velika planina ena najbolj priljubljenih turističnih točk kamniške občine, je zaradi razdrobljene in nepovezane ponudbe še vedno premalo prepoznavna. Največjo oviro razvoja predstavlja pomanjkanje celovite strategije razvoja, ki bi povezala deležnike na planini in Veliko planino trdneje umestila na turistični zemljevid Slovenije, ugotavljajo na kamniškem zavodu za turizem in šport. Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za geografijo, se je tako v sodelovanju z zavodom in družbo Velika planina s projektom Velika planina – zasnova inovativnega turističnega produkta uspešno prijavil na razpis Po kreativni poti do praktičnega znanja, ki ga delno financira EU, rezultate štirimesečnega dela pa je skupina devetih študentov geografije, ekonomije in prava pred kratkim predstavila v Gostišču Pri planinskem orlu.

Ker je razvoj Velike planine odvisen od sodelovanja in povezovanja vseh akterjev, so študentje pri svojem delu zavestno dajali poudarek osebnim stikom in medsebojnim odnosom med deležniki na planini. Rezultate projekta so razdelili na tri sklope. Prvi temelji na zasnovi interaktivne učne poti Po stopinjah pastirjev. Na devetih točkah bi obiskovalcem približali bogato naravno in kulturno dediščino, preko različno zasnovanih učnih elementov in tabel pa bi spoznali, kako poteka pastirjev dan, čemu so služila kamnita vrata, kaj je vrtača ali lokev, spoznali bi pravljična bitja … V drugem sklopu so predlagali vključitev planine in njene bogate vsebine v mrežo Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, ki s 25 domovi letno ustvari več kot sto tisoč nočitev. Primerna lokacija bi bila po njihovem Domžalski dom, na ta način pa bi povečali nočitve zlasti v zimskih mesecih in na Veliko planino privabili mlajšo generacijo. V tretjem sklopu pa so se posvetili marketingu: predlagali so celovito in enotno predstavitev Velike planine na spletu, privlačnejšo paketno ponudbo, ki bi jo še bolj poglobljeno predstavili turističnim agencijam, in modernejše oblike spletnega marketinga.

Rezultati projekta so pri udeležencih predstavitve naleteli na pozitiven odziv, Alenka Hribar s kamniškega zavoda za turizem pa je poudarila, da so študentje v izjemno kratkem času neobremenjeni s preteklostjo in s svežimi idejami prišli do konkretnih rešitev, ki ne zahtevajo prevelikih finančnih vložkov in so realne. Projekt jim bo služil tudi pri pripravi zasnove razvoja turizma na Veliki planini in strategije razvoja turizma v občini Kamnik.