Računalnik in jaz: Upokojenci in internet

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / sobota, 30. junij 2007 / 06:00

Večina ljudi z zaključkom svoje delovne dobe tudi preneha aktivno živeti. Spet drugi pa šele takrat začnejo s polnim življenjem. Poznam kar nekaj starejših ljudi, ki so šele z upokojitvijo res začeli uživati. Veliko potujejo, obiskujejo znance in prijatelje, se ukvarjajo s športom, nekateri pa so se celo vpisali na vseživljenjski študij na univerzah za tretje življenjsko obdobje. Jim kar zavidam vso to energijo in pozitivizem. Prej sploh niso imeli časa za vse to, saj so bili tu družina, pa otroci, služba in še vrsta drugih obveznosti. Otroci so odrasli, službe ni več, obveznosti je vedno manj, časa pa dovolj za druge aktivnosti, ki prej sploh niso prišle na vrsto. Sedaj razumem upokojence, ki pravijo, da sedaj, ko so v pokoju, sploh nimajo nobenega časa.

Veliko upokojencev noče zaspati in se zato aktivno vključujejo v družabno življenje. Tisti, ki se ob tem še izobražujejo, hočejo sebi in drugim pokazati, da so še kako živi. Ne dovolijo, da jih zob časa prikuje na stol in da bi mirno čakali, kam jih popelje življenje. Sami hočejo odločati o svojem življenju in ga usmerjati po poti, po kateri si želijo hoditi. Izobraževanje je tisti način aktivnega življenja, ki nas ohranja vitalne, čile in umsko mlade.

Med tematike, ki se jih upokojenci radi lotevajo pri izobraževanju, sodi tudi računalništvo in informatika. Program obsega osnovna znanja o računalnikih, pa nasploh o informatiki, spoznajo se z internetom in elektronsko pošto, naučijo se pisanja v urejevalniku besedil in urejanja preglednic, osvojijo pa tudi znanja o računalniških omrežjih. Seveda je snov in način podajanja le-te prilagojen starejšim uporabnikom, tako da kar velika večina uspešno obvlada zahtevana znanja. In potem morate videti, kako so ti, računalniško pismeni uporabniki, veseli, zadovoljni in ponosni. Svoje znanje zelo radi uporabljajo in ga tudi širijo med svojimi vrstniki. Počutijo se aktivni, polni energije in spet »mladi«.

Raziskave po svetu kažejo trend naraščanja računalniških uporabnikov med starejšimi in upokojenci. Namesto opravljanja tradicionalnih del, kot je vrtnarjenje, branje knjig, sprehajanje, upokojenci vse raje brskajo po internetu. Britanski upokojenci na svetovnem spletu povprečno preživijo šest ur tedensko, prek spleta pa najraje nakupujejo, raziskujejo, pošiljajo elektronsko pošto ter si dopisujejo s prijatelji. Vse to jih obdrži pri življenju in kljub vsej »prtljagi« iz življenja, kot so bolezni, slabša gibljivost in pozabljivost, lahko obdržijo aktivnosti, ki so jih počeli že prej. Pač stvari počnejo na malce drugačen način, rezultat pa je isti. So na zvezi s prijatelji, so v družbi, seznanjeni so z novicami, nakupujejo kar od doma, iščejo informacije o dopustih, boleznih, zdravilih, praktično živijo tako kot prej. No ja, le malo manj so gibčni.

Pa britanski upokojenci nikakor niso najbolj zagnani na internetu. Z devetimi urami tedensko jih prehitevajo upokojenci iz ZDA, pa s sedmimi urami tudi upokojenci iz Avstralije in Kanade. V Evropi povprečen upokojenec preživi tedensko na internetu tri ure in pol. Kako je s slovenskimi upokojenci. Malo manj so zagnani, saj tedensko preživijo na internetu manj kot uro in pol.

Brkljanje po internetu je 41 odstotkov britanskih upokojencev uvrstilo med najljubše razvedrilo, vrtnarjenje in opravljanje vzdrževalnih del pa je med najljubše razvedrilo uvrstilo 39 odstotkov upokojencev, medtem ko se jih za potovanja in sprehajanje navdušuje le 20 odstotkov. Slaba polovica je preko svetovnega spleta že rezervirala ali kupila letalsko vozovnico, tretjina je še uporabila spletne bančne storitve, 28 odstotkov pa vsak dan prebira spletne novice. Z vnuki preko interneta komunicira 40 odstotkov upokojencev, s svojimi otroki pa dve tretjini.

Upokojitev vsekakor ni čas za zaspanost, saj se pravi »lajf« takrat lahko šele začne. Malodušje, zapečkarstvo in samota sta »out«, »in« pa so aktivnost, uživanje in zanje. Tudi pri vas, starejših in upokojencih.