V imenu Društva Slovenija - Rusija sta venec pred spominsko obeležje položila Sašo Geržina in Saša Slavec. (Foto: Tina Dokl)

Spet slovesno pri Ruski kapelici

Neponovljivo ozračje visoke svečanosti in topline neuradnih odnosov.

Vršič – Tudi letos je na zadnjo nedeljo v juliju Društvo Slovenija-Rusija v spomin na tristo ruskih vojnih ujetnikov, ki so leta 1916 umrli v snežnem plazu, pripravilo spominsko slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem. Udeležilo se je je nekaj sto obiskovalcev ter številni visoki gostje iz Slovenije in Rusije. Častni pokrovitelj, predsednik Državnega zbora Pavel Gantar je slovesnost označil za posebej prijazno priložnost za utrditev slovensko-ruskega prijateljstva. »Prva svetovna vojna je dvajsetemu stoletju vtisnila neizbrisen in tragičen pečat,« je v slavnostnem nagovoru med drugim dejal Gantar. »Množice vojakov je pahnila v blatne strelske jarke in jih za vedno vklenila v trajen kolektivni spomin na vojno grozoto. V nečloveških bojih je vojna združila vojake različnih narodnosti in veroizpovedi. Na te boje nas danes - med drugim - spominjajo številna vojaška pokopališča, posejana po ozemlju Slovenije, ki izpričujejo človekovo krhkost, pa tudi življenjsko moč. Tudi tako so se za vekomaj spletle trajne vezi med slovenskim in ruskim narodom.«

Vodja delegacije Ruske federacije Ljubov Konstantinovna Sliska, namestnica predsednika ruske Dume, pa se je Slovencem tudi tokrat zahvalila za ohranjanje spomina na tragično preminule ruske vojake, ter poudarila, da je »ozračje na slovesnosti neponovljivo, saj združuje visoko slovesnost ter toplino neuradnih stikov«. Matjaž Kmecl, slavnostni govornik iz vrst Društva Slovenija-Rusija, je spomnil na žalostno zgodovino naših krajev. »Slovenci živimo na prelepem, a po svojem nesrečnem kraju. Sem hodijo že vso zgodovino svoje račune poračunavat najrazličnejši nasilneži. Zemlja je dobesedno pognojena s človeško bolečino in smrtjo. Zadnji tak poračun se nam je zgodil po koncu druge svetovne vojne in iz njega še danes delamo orodja za medsebojna poračunavanja, čeprav živ krst ne ve, po kakšni logiki. Namesto da bi pokopali mrtve v spoštljivem spominu, si izmišljamo najrazličnejše grozovitosti in se obmetavamo z njimi. Ruska kapelica je spomin na vse brezimneže, ki so padli na komaj razumljivem žrtveniku zgodovine in ležijo pokopani širom po slovenski zemlji. Njihovo dokončno nebivanje nas zavezuje k medsebojnemu razumevanju in odpuščanju, spoštovanju in zaupanju.«

Nedeljske slovesnosti so se med drugim udeležili tudi minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar, ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, minister za finance Franc Križanič in predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, ruske strani pa poleg Sliske še namestnik predsednika odbora sveta federacije za mednarodne zadeve Aleksander Podlesov in nadškof Jaroslavski-Rostovski Kiril, ki je vodil delegacijo Ruske pravoslavne cerkve.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 30. junij 2011 / 07:00

Vonj po sredozemlju (2)

Osvežujoč in sproščajoč vonj po Sredozemlju bosta na Gorenjsko tokrat prinesla dva ljubka grmička - sivka in rožmarin. Čeravno se dokaj dobro počutita tudi na naših vrtovih in v cvetličnih lončkih, vs...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Začimbe in zelišča tudi zdravijo

V katero jed dati to ali ono začimbo, da bo jed okusna, vabljiva, imela pravi »žmah«, kot pravimo, je vprašanje, ki pri vsakdanji kuhi najbolj tare mlade gospodinje. Sicer je zadnje čase...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Silvestrovi čajni napitki

Imejte v zalogi baziliko, meto, meliso, peteršilj, janež, komarček ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Arcnije za vse sorte

Pa še nekaj o zdravilstvu naših babic, prababic ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Zeli z velikimi močmi

Z uporabo zelišč želi človek povečati kakovost svojega življenja. Odkriva nove poti, kako združiti znanje in izkušnje svojih prednikov z novimi znanstvenimi dognanji. Na domačem vrtu goji poprovo meto...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Resnica in privid zdravil

Otok Kosu, Grčija, 5. stoletje pred našim štetjem; Hipokrat, zdravnik in oče načel o moralnem liku zdravnika, povišano telesno temperaturo in bolečino v sklepih lajša s salixom, izvlečkom iz vrbovega...