Nezadostne strukturne reforme

Besedilo: Matjaž Gregorič
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 22. julij 2009 / 06:00

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so predstavili tretjo številko letne publikacije Ekonomski izzivi.

Ljubljana – V publikaciji poleg konjunkturnih podatkov analizirajo fiskalno politiko in trg dela v luči gospodarske krize. Na uradu ugotavljajo, da se v obdobju pešanja gospodarske aktivnosti še toliko bolj odražajo nezadostne strukturne reforme. Na področju javnih financ se je stanje naglo poslabšalo, slabšanje razmer na trgu dela pa je predvsem posledica odziva zasebnega sektorja na gospodarsko krizo.

V poglavju o trgu dela urednica Alenka Kajzer ugotavlja, da je mednarodna finančna kriza vplivala že na lanske poslovne rezultate gospodarskih družb v Sloveniji. Zasebni sektor se je na zaostrene pogoje poslovanja in padec naročil odzval s prilagoditvami plač in zmanjšanim obsegom povpraševanja po delu, v javnem sektorju pa plače in zaposlenost še vedno naraščajo. »V drugi polovici leta 2008 smo že zabeležili zmanjševanje števila opravljenih nadur, kar je prispevalo k znižanju rasti plač v zasebnem sektorju, v jesenskih mesecih so nekatera podjetja zaradi padca naročil že uvajala skrajšan delovni čas, proti koncu leta pa so že značilna številnejša odpuščanja in nepodaljševanje pogodb za določen čas,« je povedala Alenka Kajzer. Najbolj se je število delovno aktivnih in nadur zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. V javnem sektorju pa je v obdobju, ko so se začele plače v zasebnem sektorju umirjati, prišlo do začetka odprave nesorazmerij, kar povzroča veliko razliko v rasti plač obeh sektorjev. Tudi število zaposlenih v javnih storitvah se v obdobju upadanja gospodarske aktivnosti še naprej povečuje.

Prilagajanje zasebnega sektorja se je odrazilo tudi v naraščanju števila registriranih brezposelnih. Analiza kaže, da so brezposelnosti bolj izpostavljeni manj izobraženi, starejši od 50 let in mladi (starostna skupina od 15 do 29 let). Za manj izobražene in starejše pa obstaja tudi velika nevarnost, da postanejo dolgotrajno brezposelni. »Na to nevarnost bi morala v večji meri reagirati politika trga dela z oblikovanjem programov in aktivacijo brezposelnih oseb,« je še opozorila Kajzerjeva. Kot posledica razmer na trgu dela se je število prejemnikov nadomestil za brezposelnost od septembra 2008 do aprila letos skoraj podvojilo, povečalo se je število prejemnikov denarnih socialnih pomoči. Na Umarju pričakujejo, da se bo njihovo število zaradi naraščanja števila brezposelnih še povečalo.