Pričala pred bivšim šefom

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / / 14:02

Na sojenju predsedniku Stanovanjske zadruge Gorenjske Francu Teranu in nekdanjemu odvetniku Kristjanu Gnilšaku so zaslišali davčno inšpektorico, ki ji je v sodni dvorani prisluhnil tudi nekdanji direktor davčne uprave Ivan Simič.

Kranj – Z zaslišanjem prič se je v petek na kranjskem okrožnem sodišču nadaljevala glavna obravnava zoper predsednika Stanovanjskega zadruge Gorenjske Franca Terana in nekdanjega kranjskega odvetnika Kristjana Gnilšaka. Prvega tožilstvo obtožuje oškodovanja upnikov zadruge, drugoobtoženega pa pomoči pri tem dejanju in izneverjanja. Sojenje je povezano z razvpito sodno poravnavo med Mestno občino Kranj (MOK) in Stanovanjsko zadrugo Gorenjske (SZG) v višini 620 tisoč evrov 25. novembra 2010.

Medtem ko se je v fazi sodne preiskave izkazalo, da je bila za številne Kranjčane sporna poravnava vseeno zakonita, in je zato tožilstvo odstopilo od nadaljnjega pregona tedanjega župana Mohorja Bogataja, pa sedaj na sodišču ugotavljajo, ali se je kaj nezakonitega zgodilo v kasnejših ravnanjih Terana in Gnilšaka, ko je občina poravnani znesek že nakazala na odvetnikova fiduciarna računa. Zakaj je bil denar izplačan odvetniku in ne SZG, je zanimalo tudi tedanji nadzorni odbor MOK, ki ga je vodila Alenka Podbevšek. Kot je razložila, so za pojasnilo zaprosili občino oziroma župana, vendar konkretnega odgovora niso prejeli.

Pred sodnico Marjeto Dvornik je stopila tudi davčna inšpektorica Božidara Papež, ki je v davčnem pregledu poslovanja odvetnika Gnilšaka za leto 2011 ugotovila, da so mnoge listine v zvezi s 620 tisoč evri fiktivne oz. sestav­ljene naknadno zaradi davčnega postopka. Postopek še ni zaključen, saj je bila vložena pritožba, je pojasnila inšpektorica, ki jo je v sodni dvorani na povabilo drugoobtoženega Gnilšaka poslušal tudi davčni strokovnjak in nekdanji direktor davčne uprave Ivan Simič. Ta sicer po odločitvi sodišča obtoženemu ni smel pomagati postavljati vprašanj za pričo. Inšpektorica je med drugim pojasnila, da je Gnilšak na fiduciarni račun 23. decembra 2010 najprej prejel 420 tisoč evrov, 365 tisoč evrov je kasneje v enem dnevu dvignil v gotovini, drugo pa nakazal na račun odvetnika SZG. Na drugi fiduciarni račun je 5. aprila 2011 prišlo nakazilo preostalih dvesto tisoč evrov, od katerih je 49 tisoč evrov prenakazal na zasebni račun, za ostalo pa je opravil več gotovinskih dvigov. Z gotovino je 11. aprila tega leta Gnilšak poravnal tri večje račune, med drugim tudi 115 tisoč evrov za adaptacijo poslovnih prostorov. »Ugotovljeno je bilo, da je bilo od 620 tisoč evrov upnikom poplačanih 75 tisoč evrov,« je poudarila davčna inšpektorica, ki je v izdani davčni odločbi ugotavljala, da bi moral biti denar na fiduciarnem računu namenjen poplačilu upnikov SZG, preostanek pa bi moral prejeti SZG. Ko je od odvetnika zahtevala pojasnila, zakaj se to ni zgodilo, ji je predložil več dokumentov, med njimi tudi pogodbo o upravljanju z denarnimi sredstvi na fiduciarnem računu, za katere je inšpektorica ocenila, da so fiktivni, ker da prikrivajo prave posle. Na Gnilšakovo vprašanje, kakšne posle naj bi prikrivali, ni imela konkretnega odgovora. Komentirati tudi ni želela ugotovitve pravnega strokovnjaka Lojzeta Udeta, da odvetnik sme razpolagati z denarnimi sredstvi na fiduciarnem računu, če ima za to posebno pooblastilo.

Sojenje bodo nadaljevali 4. maja, ko bodo zaslišali kriminalista Bojana Stareta in se seznanili še z nekaterimi listinskimi dokazi, medtem ko zaslišanje Mohorja Bogataja, kar je predlagalo tožilstvo, po oceni sodnice ni potrebno. Sodnica je stranke še opozorila, naj se pripravijo tudi na zaključne govore.