Kriza najbolj prizadela delavce

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 19. junij 2009 / 06:00

Svet gorenjskih sindikatov je predstavil rezultate raziskave o vplivu krize na delo in delovna mesta v gorenjskih podjetjih.

Kranj – »Gorenjska je v hudi ekonomski in tudi socialni krizi. Gospodarska recesija je na Gorenjskem v prvi vrsti in najbolj prizadela delavce in njihove družine,« je poudaril predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik in dodal, da ta čas strah, ne kapital, poganja in obvladuje gorenjska podjetja.

Na Gorenjskem skoraj ni podjetja, pravi Bakovnik, kjer ne bi uveljavljali zelo inovativnih mehkih oblik odpuščanja, zniževanja plač, ukinjanja stimulacij, zniževanja raznih dodatkov, prisilnega odrejanja dopustov, prerazporejanja in podobno. Zato tudi narašča število zaposlenih, je dodal Bakovnik, ki prejemajo zgolj minimalno plačo, s katero si ne morejo privoščiti dostojnega in človeka vrednega življenja. V raziskavi, v katero so zajeli 37 od nekaj več kot 60 sindikatov gorenjskih podjetij, ki so njihovi člani, so ugotovili, da so bili v slabi tretjini podjetij prve žrtve krize zaposleni prek agencij, ki zaradi manjših delovnopravnih pravic veljajo za cenejše in »drugorazredne« delavce. Na izkoriščanje in zlorabe pravic teh delavcev je opozoril tudi Stipe Majstorovič iz sindikata Filtrauto, ki pravi, da tudi v njihovem podjetju delavce po izteku pogodbe za šest mesecev vrnejo na agencijo, potem pa jih spet zaposlijo. Nadaljuje se tudi negativni trend zaposlitev za določen čas, saj so število pogodb zaposlenim za določen čas zmanjšali v slabi polovici podjetij. »Pogodb sicer niso odpovedovali, le podaljševali jih niso,« je pojasnil Bakovnik. V podjetjih so izvajali še nekaterih drugih ukrepov za premagovanje krize. Tako so skrajšan delovni čas uvedli v dobri petini podjetij, v slabi petini podjetij pa so se odločili za zniževanje plač. »V enem primeru se je delodajalec odločil samo za znižanje plač brez krajšanja delovnega časa in samo v enem primeru skrajšanja delovnega časa niso avtomatično povezali z zniževanjem plač,« je pojasnil Bakovnik. Ob tem so kar v polovici podjetij, ki so znižala plače, sprejeli dogovor o povrnitvi razlike v plači po izhodu iz krize. To naj bi bila predvsem posledica vztrajanja sindikatov, ki ne pristajajo, je dejal Bakovnik, na privatizacijo dobičkov in socializacijo izgub. Večina delodajalcev je ob skrajšanju delovnega časa zaprosila tudi za državno subvencijo, ki pa so jo le v enem primeru v celoti, v drugem pa delno dodali k plačam. Dobra tretjina dodatnih ukrepov, ki so jih še uporabili delodajalci pri premagovanju krize, je v povprečju usmerjena v zniževanje že doseženega standarda in pravic zaposlenih.

»Kljub posamičnim pozitivnim zgledom žal naše vsakodnevne izkušnje kažejo, da številni lastniki in menedžerji splošno negativno psihozo in strah izkoriščajo predvsem v škodo delavcev, kar ne opozarja samo na krizo vodenja, temveč tudi na krizo upravljanja preštevilnih gorenjskih podjetij,« je njihove vsakodnevne izkušnje strnil Rajko Bakovnik. Tako naj bi se številni manjši lastniki ukvarjali le s plemenitenjem svojega premoženja, za dolgoročno uspešnost podjetij in usodo zaposlenih pa jim ni mar.

Kako se posamezna podjetja spopadajo z recesijo, so predstavili tudi predstavniki sindikatov nekaterih gorenjskih podjetij. V Iskri ISD jim je na nekaterih področjih po besedah Boštjana Adamljeta proizvodnja upadla tudi do petdeset odstotkov. Poleg zmanjševanja števila zaposlenih so v dogovoru z vodstvom zaposlenim plače znižali za deset odstotkov, kar pa naj bi jim povrnili, ko bodo spet poslovali z dobičkom. Mateja Tavčar iz Merkur Group je pojasnila, da pri njih ne nameravajo zapreti nobene trgovine, zato tudi ne bo odpuščanja, le nekaterim, ki so bili zaposleni za določen čas, niso podaljšali pogodb oziroma jim jih podaljšujejo za največ tri mesece. »Zaposleni pa občutimo krizo z manjšo stimulacijo zaradi slabših poslovnih rezultatov.« V Hidrii Perles je po besedah Bojana Koširja prodaja padla za štirideset odstotkov, zato so že februarja prešli na 36-urni delavnik, hkrati pa za deset odstotkov znižali plače. Za znižanje plač so se dogovorili tudi v Iskratelu, je pojasnil Leon Gros. Potrdil je tudi, da naj bi odpustili okrog 150 delavcev.