Nova gripa, nov strah

"Na infekcijski kliniki imamo že zdaj prostorske težave praktično vsak dan. Imamo 76 postelj za odrasle, v povprečju pa hospitaliziranih nekaj čez 80 odraslih bolnikov na dan. V sobe dajemo zasilne postelje," je povedal Franc Strle, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.

Koliko je doslej znanih dejstev o novem virusu gripe?

»Znano je, da je virus živalskega izvora, da izvira iz prašičev in da gre za virus gripe A, ki ima zunanja antigena hemaglutinin (H) in nevraminidazo (N) z oznako 1. Po nekaterih osnovnih značilnostih je podoben virusu H1N1, ki je povzročil špansko gripo leta 1918. Kot kaže, je skupna značilnost obeh virusov tudi ta, da zbolevajo mlajši ljudje, ki imajo močnejši imunski sistem, bolje reagirajo, včasih celo prekomerno in da je to v tem primeru slabo. Ocenjujemo, da je inkubacijska doba od enega do pet dni oziroma v večini primerov le en dan in pol. Več pa bo znanega o novem virusu gripe šele čez čas, ko bo slika večja.«

Običajna sezonska gripa je značilna za hladnejše mesece. Kaj predvidevate pri novi gripi, glede na to, da prihaja poletje?

»To je zagotovo olajševalna okoliščina. Zakaj je tako, je težko reči. Nedvomno živimo poleti drugače kot pozimi, manj se zbiramo v zaprtih prostorih, zato je manj možnosti prenosa okužbe. Najbrž pa tudi virusu bolj ustreza mrzlo obdobje z manj sonca.«

Iz Mehike poročajo, da se v državi nova gripa umirja. Vendar to verjetno še ne pomeni, da se ne bo več pojavila?

»To je težko tolmačiti. Seveda je dobro, da okužba ne napreduje več zelo izrazito. Problem pa je, ker ne vemo, kakšno je bilo dejansko stanje na začetku, saj so v to skupino bolnikov mešali še številne druge bolnike, ki potem niso imeli dokazane okužbe gripe. Po sedanjih podatkih kaže, da nova gripa ni tako zelo huda, kar je dober znak. Najbolj smiselna razlaga za nekoliko težji potek bolezni v Mehiki je, da so bolj pogosto potrdili in registrirali težje primere bolezni kot lažje.

V zadnjih dneh je vse več poročil tudi o primerih bolezni v Evropi, zlasti v Španiji in Veliki Britaniji. Velika večina evropskih bolnikov se je okužila v Mehiki; doslej so le redki prenesli gripo na druge osebe v Evropi.«

Tudi o ptičji gripi se je leta 2006 veliko poročalo, potem pa je vse potihnilo. Ali je ptičja gripa še lahko grožnja?

»Seveda je. Pri ptičji gripi je bilo ob izbruhu leta 2006 zanimanje medijev velikansko, mogoče celo večje kot zdaj. Zanimanje je sčasoma usahnilo, problemi pa so ostali. V zadnjem času sicer ni prenosa na ljudi, vendar je virus še vedno prisoten med ptiči, ki naseljujejo velike površine, še posebej območja Jugovzhodne Azije, za katera je značilno, da skupaj sobivajo ljudje in živali. Virusi gripe imajo naravno lastnost, da se spreminjajo in vedno se lahko spremenijo v tej meri, da postanejo nevarni za človeka. Ravno pri pticah kroži ogromno število različnih virusov influence, precej več kot pri ljudeh. Cepivo je pripravljeno samo proti tistim virusom, ki so povzročili ptičjo gripo leta 2006 in ni zagotovila, da bo ravno ta virus povzročal okužbe pri ljudeh še naprej. Za vsako novo cepivo pa je najprej treba najti dovolj pravih virusov in jih opredeliti. Zatem traja veliko tednov, da cepivo naredijo in v celoti približno pol leta, da pride na svetovna tržišča.«

Se sploh da oceniti, kako dobro smo v Sloveniji pripravljeni na morebitno epidemijo? Koliko je na infekcijski kliniki prostora za izolacijo bolnikov?

»Nikoli nismo dovolj dobro pripravljeni. Narejene imamo načrte za ukrepanje, ne le na nivoju ministrstva in Inštituta za varovanje zdravja, ampak imajo take načrte za primer pandemije tudi bolnišnice in zdravstveni domovi. Zaloge zdravil so in mislim, da smo bistveno bolje pripravljeni kot leta 2006. Nihče na tem svetu pa ne more reči, da je idealno pripravljen na pandemijo; takšne besede bi bile zelo lahkomiselne.

Na infekcijski kliniki imamo že zdaj prostorske težave praktično vsak dan. Imamo 76 postelj za odrasle, v povprečju pa hospitaliziranih nekaj čez 80 odraslih bolnikov na dan. V sobe dajemo zasilne postelje. Zaradi tega je standard slabši, obremenitve zaposlenih so večje in večja je možnost za prenos okužb. Imamo tudi oddelke za otroke, ki so sicer manj zasedeni, vendar tja ne moremo premeščati odraslih.«

Sobe s podtlakom pa nimate?

»Okužbe se širijo na različne načine. Širijo se s stikom med okuženim in zdravim človekom. Druga možnost je kapljični prenos s kašljanjem, kihanjem, glasnim govorjenjem, vendar imajo kapljice razmeroma kratek domet, največ meter. Če si pri kašlju pokrijemo usta z roko namesto z robcem, pridejo kapljice na roke, tako si pri rokovanju oziroma pri pozdravu poleg dobrih želja predamo tudi kužne kapljice. Gripa se širi kapljično in preko rok. Tretji in na srečo zelo redek je aerogen prenos, ko so bakterije ali virusi pritrjeni na zelo majhne delce, ki ne padejo na tla, ampak lebdijo v zraku. Za take primere je smiselno imeti v bolnišnici sobo, v kateri je podtlak, zato da bakterije oziroma virusi ne uidejo iz sobe, ampak v sobi ostanejo in se jih prefiltrira oziroma zajame. Gripa se širi s kapljičnim prenosom in ne preko drobnih delcev, ki lebdijo v zraku. Tudi če bi se širila na tak (aerogen) način, bi z osamitvijo bolnikov v sobi s podtlakom verjetno rešili problem prenosa pri posameznih oziroma pri enem do dveh bolnikih. Če bi jih bilo naenkrat petsto, se ne bi dalo nič narediti. Seveda bi potrebovali sobo s podtlakom, saj je v nobeni slovenski zdravstveni ustanovi ni, vendar taka soba ne bi rešila problema pandemije.

Kot sem že dejal, gripa se širi kapljično in s stikom. Najbolj pomembna je osebna higiena, kot je pranje rok z milom. Prenos s kapljicami se da zmanjšati tudi s »pametnim« kašljanjem. Zatem pridejo dodatni ukrepi, pri okuženem na primer nošenje maske, pri zdravstvenem osebju tudi rokavic. Da pa bi hodili kar tako naokrog po mestu z maskami, je pri tem načinu prenosa nesmiselno.«

Opozarjate, da je jemanje zdravila Tamiflu v preventivne namene lahko celo škodljivo.

»Zdravila jemljemo zaradi tega, da bi imeli od njih korist. Če nismo okuženi z gripo, pa jemljemo Tamiflu, pomeni, da ga jemljemo brez potrebe, ker ne bo učinkovit. Izpostavljamo se neugodnim stranskim učinkom, poleg tega zdravilo tudi nekaj stane. To na splošno velja za vsa zdravila. Pri zdravilih, ki delujejo na bakterije, viruse in glive pa poleg naštetega jemanje lahko spodbudi mikroorganizme, da se tako spremenijo, da postanejo odporni na ta zdravila. In še nekaj je: protivirusnih sredstev proti gripi ni neskončno. Če jih jemljemo brez potrebe, jih je lahko kar naenkrat premalo. Država je zagotovila, da se bo Tamiflu, če bo potrebno, dobil brezplačno na recept. In da ga je dovolj.«

Na forumih berem komentarje, da je sedanja zdravstvena kriza umetno izzvana, zato da se prikrije gospodarsko, in da bodo z njo zaslužili farmacevti. Kakšen je vaš komentar?

»To so teorije. Če bo prišlo do okužb večjih razsežnosti, bo v resnici hudo. Seveda drži, da bi takrat farmacevtske družbe lahko prodale vse, kar bi hotele, in da to niso božički, ampak podjetja, ki delujejo na profitabilen način. To, da so farmacevtske družbe izzvale novo gripo, so pa izmišljotine. Če gledamo nazaj, so bile pandemije že prej, pa ni bilo »zadaj« farmacevtskih koncernov.

Dejstvo je, da se gospodarska kriza v primeru pandemije gripe ne bi samo še bolj poglobila, ampak bi se gospodarstvo sesulo. Reciva, da bi šlo glede na simptome za razmeroma blago gripo, ki bi prerasla v pandemijo. Pri pandemiji lahko zboli v nekaj tednih 10 do 50 odstotkov prebivalstva. Reciva, da bi jih od 4 milijard zbolelo 25 odstotkov. To je ena milijarda ljudi. Pri običajni gripi umre od 0,1 do 1 odstotka ljudi. Če je to 0,1 odstotka, bi umrlo milijon ljudi. Si predstavljate, da umre v nekaj tednih milijon ali pa deset milijonov ljudi? Saj jih ne bi imeli kje pokopati, sesule bi se službe, pa ne samo zdravstvene, tudi druge. Težave bi bile s preskrbo energije, hrane, … To so hude in resne stvari in jih ne gre zlorabljati za raznorazne izgovore.«

Svarite pred paniko, da je nepotrebna …

»In tudi koristna ni. Čeprav bi bila stvar še bolj resna, panika ne pomaga pri reševanju. Ko je najbolj hudo, potrebujemo trezne glave.«